VSM Sklep I Ip 55/2022

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog A. d.d. z dne 4. 11. 2020 za vstop v postopek.

2Zoper odločitev sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje A. d.d. Graja stališče sodišča prve stopnje, da Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ne predvideva, da bi novi upnik v izvršbo lahko vstopil poleg prvotnega upnika, temveč le, da lahko vstopi namesto njega. Meni, da je pravno nevzdržno, da bi morala kot novi upnik, na katerega je terjatev, ki je predmet izvršbe (tj. 31.138,68 EUR) prešla (le) do zneska 30.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 6. 2020 dalje, za izterjavo tega dela terjatve vložiti nov predlog za izvršbo. Ker je bil 12. 6. 2020, ko je prišlo do prehoda terjatve z izplačilom zavarovalnine prvotni upnici, izvršilni postopek že v teku, bi morala kot novi upnik imeti pravico vstopiti v ta postopek in ga prevzeti v stanju, v katerem je, ko vanj vstopa, ne glede na to, ali je nanjo prešla celotna terjatev ali le njen del. Meni, da se z vložitvijo novega predloga za izvršbo položaj novega upnika poslabša, saj se odpre možnost novega ugovornega postopka, upnik trpi novo taksno obveznost, izgubi pa tudi vrstni red za poplačilo terjatve. Izpostavlja, da 24. člena ZIZ določa, da mora novi upnik le z javno ali po zakonu overjeno zasebno listino izkazati, da je terjatev prešla nanj. To pomeni, da sodišče ob seznanitvi s prehodom terjatve le formalno preveri, ali je prehod terjatve ustrezno izkazan in s sklepom ugotovi spremembo upnika glede terjatve, ki je nanj prešla. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje dovoliti njen vstop v postopek za del terjatve, ki je prešel nanjo, tj. za 30.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 6. 2020 do plačila, prvotni upnik pa bi še vedno ostal upnik glede terjatve za zakonske zamudne obresti od zneska 31.138,68 EUR za čas od 13. 3. 2020 do 11. 6. 2020, za preostanek glavnice v znesku 1.138,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 6. 2020 dalje do plačila in za izvršilne stroške v znesku 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 6. 2020 dalje do plačila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma da izpodbijani sklep ustrezno spremeni. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3Pritožba je utemeljena.

4V obravnavani zadevi je upnica B. d.d. 17. 3. 2020 vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave terjatve 31.138,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 3. 2020 in izterjave stroškov postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. A. d.d. je nato 4. 11. 2020 vložila predlog, da za znesek terjatve 30.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 6. 2020 dalje do plačila v postopek vstopi kot novi upnik, v preostanku terjatve pa upnik ostane B. d.d.. Pojasnila je, da je B. d.d. kot svojemu zavarovancu 12. 6. 2020 izplačala zavarovalnino v znesku 30.000,00 EUR za škodo zaradi neizpolnitve kreditnih obveznosti, ki so predmet izterjave v tem postopku, B. d.d. pa je z notarsko overjeno pogodbo o odstopu denarne terjatve nanjo prenesla svojo terjatev do dolžnikov do višine izplačane zavarovalnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 6. 2020 dalje do plačila in soglašala z vstopom pritožnice v aktualni izvršilni postopek. Sicer pa je terjatev na pritožnico prešla že na podlagi 275. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

5Procesna pravila za vstop novega upnika v izvršilni postopek ureja tretji odstavek 24. člena ZIZ. Ta določa, da lahko novi upnik, če pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo, vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, če z javno ali po zakonu overjeno zasebno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Novi upnik mora izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.

6Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga za vstop pritožnice v postopek oprlo na stališče, da možnost, da bi novi upnik v postopek vstopil poleg prvotnega upnika, v zakonu ni predvidena, saj tretji odstavek 24. člena ZIZ določa, da novi upnik v izvršbo vstopi namesto prvotnega upnika. Takšna razlaga je preozka. Zgolj dejstvo, da tretji odstavek 24. člena ZIZ ne ureja izrecno vstopa v postopek v primeru prenosa dela (deljive) terjatve, ki je predmet izvršbe, še ne pomeni, da ga ne dopušča. ZIZ ne prepoveduje, da na upniški stani nastopa več oseb, podzakonski predpis, sprejet na podlagi ZIZ, pa takšno situacijo celo izrecno predvideva.¹ S prehodom dela terjatve, ki je predmet izvršbe, na novega upnika nanj v celoti preide materialnopravno upravičenje do prejema poplačila tega dela terjatve, materialnopravno upravičenje prvotnega upnika do prejema poplačila prenesenega dela terjatve in s tem njegova aktivna legitimacija za vodenje postopka izvršbe za poplačilo tega dela terjatve pa s prehodom tega dela terjatve na novega upnika preneha. Glede izterjave dela terjatve, ki je prešel nanj, tako novi upnik v izvršilni postopek ne vstopi poleg prvotnega upnika, ampak namesto njega, prvotni upnik pa položaj upnika obdrži le glede neprenesenega preostanka terjatve. V takšnem primeru je v nadaljnjem postopku izvršbe vsak upnik upravičen do poplačila njemu pripadajočega dela terjatve, za izterjavo katere je bila s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba (pri čemer se del terjatve, ki pripada novemu upniku, in del terjatve, ki pripada prvotnemu upniku v nadaljnjem postopku obravnavata kot samostojni terjatvi), pri izvrševanju sklepa o izvršbi s sredstvi oziroma predmeti izvršbe, glede katerih je bila izvršba dovoljena že pred vstopom novega upnika in glede katerih je (prvotni) upnik že pridobil vrstni red za poplačilo terjatve (12. člen ZIZ), pa je treba šteti, da imata terjatev prvotnega upnika in terjatev novega upnika enak vrstni red in se, če ju ni mogoče poplačati v celoti, poplačata sorazmerno.²

7Pritožba tako utemeljeno opozarja, da bi bil ob razlagi tretjega odstavka 24. člena ZIZ, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, novi upnik za izterjavo nanj prenesenega dela terjatve, čeprav zanj že teče izvršilni postopek, primoran vložiti nov predlog za izvršbo. S tem pa bi bil lahko bistveno prikrajšan pri možnostih poplačila terjatve, saj ne bi mogel uživati vrstnega reda, ki ga je prvotni upnik pridobil v predhodnem izvršilnem postopku, s čimer bi bil brez utemeljenega razloga postavljen v neenak položaj v primerjavi z upnikom, na katerega bi bila prenesena celotna terjatev. S takšno razlago tretjega odstavka 24. člena ZIZ pa bi bila tudi izvotljena pravica novega upnika, da skupaj s preneseno terjatvijo pridobi tudi z njo povezane stranske pravice (pravico do prednostnega poplačila, hipoteko...).³

8Po obrazloženem se izkaže, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o zavrnitvi predloga za vstop novega upnika izhajalo iz zmotne razlage določbe tretjega odstavka 24. člena ZIZ. Ob napačnem stališču, da v primeru delnega odstopa terjatve ZIZ ne daje podlage za vstop novega upnika v izvršilni postopek le glede prenesenega dela terjatve, pa se ni ukvarjalo s presojo, ali je pritožnica z ustrezno listino izkazala, da je bil del terjatve prvotne upnice v višini 30.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 6. 2020 dalje prenesen nanjo, kot to predpisuje tretji odstavek 24. člena ZIZ. Ker je zato v izpodbijanem sklepu izostala presoja ključnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o utemeljenosti pritožničinega predloga za vstop v postopek, in ker je šele v primeru ugoditve takšnemu predlogu v ZIZ predpisan kontradiktoren postopek pred sodiščem prve stopnje, v okviru katerega je tako dolžniku kot prvotnemu upniku šele z možnostjo vložitve ugovora zoper pravno nasledstvo iz drugega odstavka 56.a člena ZIZ zagotovljena pravica do izjave, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V tem bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj obrazloženega ponovno odločiti o pritožničinem predlogu za vstop v postopek.

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

¹ Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku informatiziranega izvršilnega postopka za primer, ko predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vloži več upnikov, določa poseben obrazec – prilogo k predlogu za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine v primeru več upnikov.
² Prim. drugi odstavek 98. člena ZIZ, tretji odstavek 110. člena ZIZ, 200. člen ZIZ.
³ Prvi odstavek 418. člena OZ, 275. in 276. člen OZ.