200. člen ZIZ

Predlog se zavrne.

197. člen ZIZ ne razlikuje med upniki izvršilnega postopka (med upnikom, ki je predlagal prodajo nepremičnine, in ostalimi upniki, ki so pristopili k postopku prodaje nepremičnine) in določa vrstni red poplačila stroškov izvršilnega postopka iz zneska, dobljenega s prodajo. Gre za uzakonjeno načelo realne prioritete, kar pomeni, da se v kategoriji „stroški izvršilnega postopka“ poplačajo tako stroški upnika, ki je sprožil izvršilni postopek, kakor tudi stroški ostalih upnikov.

Za določitev vrstnega reda poplačila upnikov po prodaji nepremičnine v izvršilnem postopku je ključnega pomena ugotovitev, kdaj so posamezni upniki pridobili zastavne pravice na nepremičnini, ne pa, kdaj je bil v posamezni izvršilni zadevi vložen predlog za izvršbo ali kdaj je bil izdan sklep o izvršbi. ZIZ v 196. členu določa le, kateri upniki se poplačajo iz kupnine od prodane nepremičnine, ne pa tudi, kakšen je vrstni red poplačila teh upnikov.

Ker je upnik kupil nepremičnino za ceno, ki je nižja od njene ugotovljene vrednosti in pridobljena kupnina ni zadostovala za popolno poplačilo tega upnika, se pri poplačilu tega upnika šteje, da je poplačan do višine ugotovljene vrednosti nepremičnine.

Zemljiškoknjižno sodišče je prejelo dva sklepa o izvršbi zaradi zaznambe izvršbe istega dne in ob isti uri, zato imata vpisa isti vrstni red, terjatvi pa se iz preostanka zneska, dobljenega s prodajo nepremičnin, poplačata v sorazmerju z višino obeh terjatev.

Sodišče prve stopnje ni imelo podlage v ZIZ za izdajo sklepa o zavrnitvi izjave dolžnika, da nasprotuje izjavi ponudnika, da ni z upnikom povezana oseba. O resničnosti izjave odloči sodišče v sklepu o poplačilu.

Upnik lahko v fazi poplačila upnikov izpodbija obstoj terjatev drugih upnikov najkasneje na razdelitvenem naroku, ne pa več v pritožbi proti sklepu o poplačilu. Iz podane nepremičnine zastavne dolžnice se lahko poplačajo zastavni upniki, ne pa tudi drugi upniki, ki imajo terjatve samo do dolžnika.