VSL Sklep I Cp 36/2022

I. Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

1Sodišče prve stopnje je prekinilo postopek do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. IV P 000/2017.

2Proti temu sklepu sta dve pritožbi. Prvo in drugo tožnica po odvetnici vlagata pritožbo in uveljavljata vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku. Tožnice so solastnice do 13/18, za 5/18 pa še teče postopek obnove in tožeče stranke nimajo posesti. najemna pogodba s toženko bi morala biti sklenjena z vsemi solastniki. Tudi če bo tožena stranka solastnica, ne more prebivati v stanovanju brez najemne pogodbe z drugimi solastniki. Najemna pogodba z A. A. je prenehala, ko je B. B. iz denacionalizacije prejela 1/18 in takrat je tožeča stranka morala skleniti najemno pogodbo tudi z novo solastnico, a je zamudila petletni rok. Iz sodbe I Cp 1896/2010 izhaja, da ni pravno pomembno, ali najemnik ločuje najemnino, temveč da za veljavnost najemne pogodbe mora biti sklenjena pisna najemna pogodba. Za sklenitev pogodbe pa je petletni zastaralni rok. Tudi za najemnika velja kontrahirna dolžnost. Zahteva za sklenitev pogodbe mora biti dana v 90 dneh od smrti najemnika. Tožena stranka je vložila tožbo na sklenitev najemne pogodbe 20. 8. 2021. C. C. pa je umrla 8. 3. 2017.

3Tretjetožeča stranka vlaga pritožbo in uveljavlja kršitev 206. člena ZPP. Sodišče prekine postopek, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Solastninska pravica na stanovanju, v kateri še ni pravnomočno odločeno, ne more vplivati na to, ali ima lahko solastnik v izključni posesti celotno stanovanje brez soglasja drugih. Tožena stranka ne izpolnjuje pogojev za odkup po SZ. Zato ne more biti vezanost na izpraznitev in izselitev iz stanovanja na dejstvo, ki ga je zapisalo sodišče. Zato je sklep obremenjen s 4. točko drugega odstavka 339. člena. Napačno je uporabljen 206. člen ZPP.

4Na vročeni pritožbi je odgovorila tožena stranka in predlaga zavrnitev. Če bo toženka uspela v pravdi IV P 000/2017, bo postala lastnica do 5/18. Pravnomočna sodba s pogodbo bo nadomestila pogodbo po 338. členu ZIZ. Toženka bo imela posest na podlagi 66. člena SPZ in tožniki je ne morejo terjati na izročitev v soposest, do česar bi lahko bili po 66. členu SPZ edino upravičeni. Tožniki pa zahtevajo izročitev v izključno posest. Opozarja na odločbo II Ips 698/2001, II Ips 181/2000. V stanovanju ne biva nezakonito, saj bi bila upravičena ne le do odkupa, ampak tudi do najema kot ožja družinska članica. Zahtevek ni zastaral, saj je imela prejšnja imetnica stanovanjsko pravico in to je bila mati toženke.

5Toženka je odgovorila tudi na pritožbo tretjetožeče stranke in predlaga zavrnitev.

6Pritožbi nista utemeljeni.

7V konkretni pravdi tožeča stranka zahteva, da se tožena stranka iz stanovanja izseli in ga praznega vseh oseb in stvari izroči tožeči stranki in ostalim solastnikom. Kot trditveno podlago uveljavlja, da tožena stranka nima pravnega naslova za uporabo stanovanja. Trdi še, da je toženkina mama umrla in mati je imela pogodbo oziroma prej stanovanjsko pravico na stanovanju. Tožena stranka pa se brani, da je imela pokojna mati sklenjeno najemno pogodbo in bi zato morala A. A. skleniti pogodbo s toženko. Sicer pa je tudi uveljavljala, da je imela pravico do odkupa ustreznega solastninskega deleža od A. A. in da teče o tem pravda pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani IV P 000/2020. Na zadnjem naroku je tudi sodišče prve stopnje vpogledalo v sodbo IV P 000/2017, ki glasi na sklenitev prodajne pogodbe in ugotovilo, da je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, sodba pa še ni bila pravnomočna.

8V situaciji je sodišče pravilno sklenilo, da bo počakalo na odločitev v zadevi IV P 000/2017 in da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP). Obe pritožbi trdita, da v pravdi IV P 000/2017 ne gre za tako predhodno vprašanje, ki bi imelo za posledico, da toženka obdrži posest na spornem stanovanju, saj bi bila solastnica le do 5/18. V tej fazi postopka je potrebno ugotoviti, da gre za zahtevek na izpraznitev stanovanja in izročitev tožnikom oziroma v zahtevku celo piše ostalim solastnikom. Odločilno je stanje ob sojenju. Zato je morebitna pravnomočna zadevi IV P 000/2017 ob uporabi 238. člena ZIZ, pravno relevantna. Tožena stranka pa se je tudi branila, da bi morala biti sklenjena najemna pogodba po materini smrti in tudi o tem dejstvu je govora v IV P 000/2017.

9Tako se izkaže, da je prekinitev postopka pravilna in bo sodišče nadaljevalo postopek po pravnomočnosti zadeve IV P 000/2017. Pritožba je zavrnjena na podlagi 365. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo očitanih kršitev določb ZPP. Sklep ima razloge o 206. členu ZPP in ti razlogi niso med seboj v nasprotju. Odločitev o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.