VSL Sodba in sklep I Cp 1844/2021

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdita.

II. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna povrniti pritožbene stroške v višini 559,98 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženčev ugovor zoper prepis zvočnega posnetka, z izpodbijano sodbo pa je v ponovljenem postopku ponovno odločilo, da se pisna oporoka zapustnice A. A. z dne 16. 10. 2009 razveljavi (I. točka izreka), ter da je toženec dolžan tožnici povrniti 5.962,43 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2Toženec se v laični, obširni, mestoma nejasni pritožbi s petimi dopolnili, podanimi znotraj pritožbenega roka, pritožuje iz vseh dopustnih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). Navaja, da sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju ni upoštevalo navodil pritožbenega sodišča. Nadalje, da za ponovno odprtje obravnave, na kateri je bila zaslišana izvedenka, ni imelo podlage, ter je ta narok za toženca predstavljal presenečenje, poleg tega ni imel možnosti postavljati vprašanj izvedenki. V preostalem se pritožbene navedbe nanašajo na kršitve v zvezi z zvočnim snemanjem in prepisom. Toženec zatrjuje, da sodba ne bi smela biti izdana na podlagi prepisa zvočnega posnetka, saj je sodišče prve stopnje zamudilo rok za prepis. Nadalje navaja, da mu zvočni posnetek ni bil posredovan pred sodbo, kar je bila njegova pravica po 125. a členu ZPP, zato prepisa ni mogel preveriti. Ugovarja, da je bil prepis zvočnega posnetka v dogovoru med sodnico in izvedenko zrežiran, dodana mu je bila vsebina za potrebe odločitve, kot je bila s sodbo sprejeta, ter gre na več mestih za lažni zapis. Toženec s pritožbo izpodbija tudi dokazno oceno sodišča prve stopnje, ker izvedenka in sodišče nista upoštevala izpovedb prič, prisotnih ob podpisu oporoke s strani zapustnice. Nelogično je, da je prišlo ob zaslišanju izvedenke do spremembe mnenja tako, da je prvotno zatrjevala, da zapustnica verjetno ni bila oporočno sposobna, na naroku v ponovljenem postopku pa je zatrjevala, da je bila oporočno nesposobna, vse pa zaradi pritiskov sodnice in nasprotne stranke. Izvedenka je zmotno upoštevala epileptične napade, ki jih ni bilo več, ampak samo eden in še to po sestavi oporoke, kar za samo prištevnost ni bistveno. Izvid v zvezi s tem iz marca 2010 pa sploh ni zdravniški izvid, ampak je bil sestavljen za potrebe bivanja zapustnice v S. Tudi ni bilo upoštevano dokazno gradivo, predvsem dva izvida, na katera se je toženec vseskozi skliceval in sta bila po datumih najbližja datumu sestave oporoke. To sta izvida z dne 12. 10. in 9. 11. 2009 in obrazložitve izvedenke, zakaj sta nebistvena, toženec ne sprejema. Toženec predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da zahtevek zavrne, oziroma, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne v obravnavo sodišču prve stopnje pred novim sodnikom, pritožuje se tudi zoper stroškovni del. Dveh vlog, ki jih je toženec predložil po poteku pritožbenega roka na pritožbeno sodišče, skladno z določili ZPP ni bilo dopustno upoštevati.

3Tožnica je podala odgovor na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pravdni stranki sta potomca, hčerka in sin pokojne A. A. Tožnica je bila tekom zapuščinskega postopka s sklepom Okrajnega sodišča v Kamniku z dne 5. 4. 2010 napotena na pravdo, v kateri je zatrjevala, da je pisna oporoka pokojne A. A. z dne 16. 10. 2009 (A4) neveljavna, saj je (1) nepravilno sestavljena, (2) zapustnica je bila oporočno nesposobna, (3) oporoka pa je bila sestavljena pod toženčevo prisilo. V prvem postopku je sodišče prve stopnje presodilo, da je bila oporoka pravilno sestavljena, da pa pokojna A. A. v času nunkupacije ni bila oporočno sposobna. Zato v nadaljevanju ni presojalo, ali je bila oporoka sestavljena pod toženčevo prisilo. Pritožbeno sodišče je s sodbo I Cp 387/2019 z dne 19. 6. 2019 zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje z navodili, da naj dopolni dokazni postopek in dokazno oceno s tem, da obrazloži, zakaj izvedenka ni upoštevala zaznave prič, prisotnih pri sestavi oporoke, ter zakaj je mnenje podala z dokaznim standardom verjetnosti. Opozorilo je tudi, da je pravni posel sicer nerazsodne osebe veljaven, če ga je ta sklenila v času tako imenovanega svetlega trenutka (lucidum intervallum). V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje ponovno odločilo, da je oporoka pravilno sestavljena, da pa pokojna A. A. v času podpisa oporoke ni bila oporočna sposobna, zato v nadaljevanju ni presojalo, ali je bila oporoka sestavljena pod toženčevo prisilo. Tožničinemu tožbenemu zahtevku je ponovno ugodilo in oporoko razveljavilo.

6Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v celoti upoštevalo pritožbena navodila. Tako je izvedenka v dopolnilnem mnenju v ponovljenem postopku ovrednotila izpovedbe prič ter pojasnila standard verjetnosti, ki se uporablja pri izdelavi psihiatričnih izvedenskih mnenj. Sodišče prve stopnje je dokazno oceno podalo ob primerjavi vseh izvedenih dokazov, to je ugotovitev izvedenke, izpovedb strank in prič ter medicinske dokumentacije, ki je bila na razpolago. V ponovljenem postopku dopolnjena dokazna ocena sodišča prve stopnje je celovita, konsistentna, prepričljiva, jasna ter ustreza metodološkemu napotilu iz 8. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ji v izogib ponavljanju v celoti pritrjuje ter se v nadaljevanju opredeljuje do pritožbenih navedb. Kot je navedeno zgoraj, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom toženčev ugovor zoper prepis zvočnega posnetka zavrnilo. Poučilo ga je, da zoper sklep ni posebne pritožbe, zato je imel pravico vložiti pritožbo v okviru pritožbe zoper sodbo, kar je storil in je pritožbeno sodišče presojalo tudi njegove pritožbene navedbe zoper sklep.

Postopkovne kršitve

7Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni upoštevalo navodil pritožbenega sodišča, je ob povedanem v prejšnji točki neutemeljen. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o ponovnem odprtju glavne obravnave, ki je v pristojnosti sodišča (292. členu ZPP), z namenom, da se sporne okoliščine dodatno razjasnijo. Ker je sodišče na naroku dne 6. 7. 2021 izvedenko zaslišalo v zvezi z dopolnilnim mnenjem, ki ga je toženec predhodno prejel, je neutemeljena pritožbena navedba, da je bil nepripravljen oziroma presenečen. Tudi nadaljnja pritožbena navedba, da mu je bilo onemogočeno postavljanje vprašanj izvedenki, je neutemeljena. Iz zapisa prepisa zvočnega posnetka zaslišanja izvedenke v ponovljenem postopku izhaja nasprotno, to je, da je toženec imel možnost izvedenki vprašanja postavljati in jih je tudi postavljal. Toženec v pritožbi podaja tudi očitek, da mu zapisnik naroka 6. 7. 2021 ni bil vročen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil na tem naroku prisoten, torej bi zapisnik lahko prevzel. Iz zapisa naroka ne izhaja, da je glede na to, da je narok predčasno zapustil, kar navaja sam v pritožbi, zahteval naj mu sodišče zapisnik posreduje po pošti. Da bi mu ga sodišče posredovalo po uradni dolžnosti, pa ni podlage v določilih ZPP.

8Preostale pritožbene navedbe v zvezi s postopkovnimi kršitvami pa se nanašajo na prepis zvočnega posnetka. Pritožbeno sodišče tožencu najprej pojasnjuje, da je v 125. členu ZPP določen petdnevni rok, v katerem sodišče izdela prepis zapisnika, instrukcijski, kar pomeni, da kršitev roka nima posledic in iz tega razloga prepis zapisnika, na katerega je sodišče oprlo svojo odločitev, ni nezakonit. Dejstvo, da je prepis dobil po poteku petdnevnega roka, na njegovo pravico do ugovora ni v ničemer vplivalo. Bistvena pritožbena ugovora glede prepisa zvočnega posnetka pa sta, da je bil prepis ob sodelovanju sodnice in izvedenke spremenjen, kar toženec do sedaj ni mogel konkretno preveriti, ker zvočnega posnetka pred izdajo sodbe ni prejel, čeprav mu navedeno pravico daje 125. a člen ZPP. S tem toženec smiselno uveljavlja kršitev pravice do izjave po 8. točki drugega odstavka 239. člena ZPP. Iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje izvedenko zaslišalo na naroku 6. 7. 2021 (list. št. 304), tako da je odredilo snemanje zaslišanja. Snemanje se je pričelo ob 9.39 uri in se zaključilo ob 10.02 uri, torej zvočni posnetek obsega 23 minut. Iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je sodnica pred zaslišanjem izvedenke seznanila obe stranki in tožničinega pooblaščenca, da imajo možnost dostopa do zvočnega posnetka preko spletne strani, ki jo je navedla, kjer s svojim certifikatom lahko dostopajo do posnetka, vendar morajo sodišču posredovati svojo davčno številko. Iz zapisa naroka izhaja, da nihče od prisotnih ni napovedal dostopa do zvočnega posnetka. Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da tožencu ni bila dana možnost dostopa do zvočnega posnetka, saj mu je bila dana, pa jo je zavrnil. Iz zapisa naroka izhaja, da je toženec ob zaključku zaslišanja izvedenke zahteval ponovno predvajanje posnetega zaslišanja. Sodnica mu je pravilno pojasnila, da za ponovno predvajanje zaslišanja na naroku ni podlage v določilih ZPP, kar je logično, saj ima posamezni sodnik skladno s postopkovnimi pravili razpisane naroke enega za drugim in je nemogoče vsa zaslišanja, ki lahko trajajo tudi več ur, takoj po zaključenem naroku ponovno predvajati. Je pa sodnica tožencu pojasnila, da bo prejel prepis zvočnega posnetka. Ko je toženec prepis zvočnega posnetka prejel, je podal pravočasen ugovor in dopolnitev k ugovoru, kjer je ponovno zahteval reproduciranje zvočnega posnetka na sodišču, kar mu je bilo že na naroku pojasnjeno, da ni mogoče. Toženec bi še vedno lahko sodišču v roku za ugovor na prepis zvočnega posnetka posredoval davčno številko, da bi dobil dostop do zvočnega posnetka. A tudi če bi sodišče prve stopnje tožencu po vročitvi prepisa skladno s 125. a členom ZPP moralo omogočiti dostop do zvočnega posnetka, na katerem je bila zaslišana izvedenka, pa tega do izdaje izpodbijanega sklepa z dne 25. 8. 2021 ni storilo, mu prav tako ni kršilo pravice do izjave. Namreč, ko je toženec prejel sodbo, je ponovno zaprosil za dostop do zvočnega posnetka. Sodišče prve stopnje mu je v odprtem pritožbenem roku¹ dostop omogočilo, kar je razvidno iz dopisa z dne 2. 9. 2021 (list. št. 384). Toženec bi moral sodišču posredovati elektronski naslov ali pa plačati sodno takso v višini 10 EUR, da bi zvočni posnetek dobil na CD nosilcu, a ničesar od navedenega ni storil. Pritožbeno sodišče sklepno glede ugovorov v zvezi z zvočnim posnetkom ugotavlja, da pravica do izjave tožencu ni bila kršena, saj mu je bil dostop do zvočnega posnetka omogočen v postopku pred sodiščem prve stopnje, omogočen pa mu je bil tudi v pritožbenem postopku, kar pomeni, da bi se toženec s posnetkom lahko seznanil ter svoje očitke v pritožbi konkretno pojasnil. Nepojasnjeno v pritožbi ostaja, zakaj je bil toženec, ko je prejel dopis sodišča z dne 2. 9. 2021, šokiran, kot tudi, zakaj je ostal pasiven in zvočnega posnetka ni želel prevzeti. Pritožbene navedbe, da je bil prepis zvočnega posnetka v bistvenih delih spremenjen, zato ostajajo v postopku na prvi stopnji in pritožbenem postopku na pavšalni ravni in s tem neutemeljene.

Dokazna ocena

9Pritožbeno sodišče je zgoraj pritrdilo dokazni oceni sodišča prve stopnje in je toženec s svojimi pritožbenimi navedbami ne more izpodbiti. Glede pritožbene navedbe, da izvedenka ni upoštevala izpovedb prič, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku to okoliščino popolnoma razjasnilo s tem, ko je izvedenki naložilo, da preveri izpovedbe štirih prič, in sicer dveh oporočnih prič C. C.² in J. V., ter prič M. K. (tožničine hčerke in toženčeve nečakinje) in B. A. (toženčeve žene), ki sta oporočiteljico v tistem času videvali. Izvedenka je ugotovila, sodišče prve stopnje pa pravilno povzelo njeno mnenje, da priče v običajnih, vsakdanjih, domačih in osebi znanih okoliščinah vrzeli v mentalnih sposobnostih zapustnice, togosti njenih miselnih procesov, izražanja pavšalnih odgovorov, sugestibilnosti v situacijah odvisnosti od drugih ter površnega sodelovanja v pogovorih niso mogle zaznati, ker za sodelovanje v pogovorih o vsakdanjih stvareh ni bilo potrebno aktivirati tako imenovanih višjih razumskih dejavnosti, ki vključujejo analizo vzročno posledične povezave predvidevanja posledic sedaj sprejetih odločitev v prihodnosti. Zato so drugi, kot v predmetni zadevi priče, ki so o stanju oporočiteljice izpovedali kot dobrem, zelo pozno v procesu demence lahko zaznali značilnosti, ki kažejo dejansko slabe funkcionalne miselne procese. V ponovljeni dokazni oceni je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo izpovedbe navedenih štirih prič in jih je ob ugotovitvah izvedenke in predloženi medicinski dokumentaciji ustrezno umestilo v končno dokazno oceno. Kar pomeni, da ob ugotovitvah izvedenke, da so pri oporočiteljici ob poškodbi kolka v začetku septembra 2009 ugotovili tudi veliko organsko poškodovanost možganov, da so bili ti že tako hudo prizadeti, da je prihajalo do epileptičnih napadov, da zaradi tega svetlih trenutkov v stadiju, kot so bili, niso omogočali, izpovedbam prič pravilno ni dalo prevladujoče teže.

10Pritožbena navedba, da je izvedenka na naroku nelogično spremenila svojo izjavo, da zapustnica ob podpisu oporoke verjetno ni bila oporočno sposobna, v trdilno obliko, da je bila oporočno nesposobna, je prav tako neutemeljena. Navedena okoliščina se je razčiščevala na podlagi navodil pritožbenega sodišča v zvezi z dokaznim standardom. To okoliščino je sodišče prve stopnje povsem razjasnilo, saj je izvedenka obrazložila, da v medicini govorijo o verjetnosti takrat, kadar oseba ni več živa, ker je tisti trenutek ni mogoče več pregledati. A je bilo s terminom, da ni verjetno, da je bila zapustnica oporočno sposobna, mišljeno, da ni niti majhne verjetnosti, da je bila oporočno sposobna. Izvedenka je na vprašanje tožničinega pooblaščenca svoje ugotovitve še dodatno potrdila z izpovedbo, da zapustnica na dan podpisa oporoke ni bila prištevna in pritožbeno sodišče v tem ne najde nobene nelogičnosti. Pritožbeni ugovor, da je izvedenka govorila o epileptičnih napadih, ta pa je bil en sam in izhaja iz izvida z dne 15. 3. 2010 (A5), torej nekaj mesecev po podpisu oporoke, zato je nebistven, je prav tako neutemeljen. Izvedenka je ugotovila, da je ta napad pokazal, da je že pred njim šlo za pomemben, dolgotrajen, škodljiv proces v možganih, iz katerega je lahko sklepala na oporočno nesposobnost ob podpisu oporoke. Ni utemeljen niti pritožben ugovor, da izvid z dne 15. 3. 2010 ne predstavlja izvida, ampak je bil napisan za potrebe morebitnega bivanja zapustnice v S., saj iz navedenega izvida, ki je povzet na treh straneh, jasno izhaja, da gre za zdravniški izvid, da so bile pri zapustnici opravljene številne preiskave, iz diagnoz pa je razvidno, da je imela epileptični napad in da je prisotna demenca. Toženec se je vseskozi v postopku skliceval na dva izvida, ki sta bila datumu podpisa oporoke najbližja. To sta izvida z dne 12. 10. 2009 (B3) in 9. 11. 2009 (B4), za katera je izvedenka pojasnila, sodišče pa pravilno povzelo, da je bila tožnica zaradi poškodbe kolka v začetku septembra 2009 na navedena dneva pregledana ter se je delala diagnostika v zvezi s poškodovanim kolkom in ne o duševnem stanju zapustnice, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da je izvedenka navedena izvida ustrezno ovrednotila. Pri tem gre pojasniti, da tudi iz teh dveh izvidov štiri dni pred podpisom oporoke in tri tedne po podpisu oporoke izhaja zapustničina diagnoza neopredeljene demence, tako da tudi ta dva izvida ne izpodbijata izvedenskih ugotovitev. Pritožbena navedba, da v postopku ni bilo upoštevano dokazno gradivo, pa je, razen zgoraj navedenih dveh izvidov, tako pavšalna, da na njo ni mogoče odgovoriti. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje izhaja, da je v dokaznem postopku vpogledalo v vso dokazno gradivo. Iz izvedenskega mnenja in iz obeh dopolnitev pa izhaja povzetek izvidov iz zdravstvene dokumentacije, ki jih je izvedenka upoštevala, zato je neutemeljen tudi ta pritožbeni ugovor.

11Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče skladno z določili Zakona o dedovanju (ZD) vselej dolžno zaščititi oporočiteljevo voljo, glede na to, da gre pri oporoki za razpolaganje s premoženjem za primer smrti. Zato je bilo dejansko stanje, to je, ali je bila zapustnica sposobna oblikovati svobodno voljo ob podpisu pisne oporoke pred dvema pričama, v dveh postopkih pred sodiščem prve stopnje temeljito pretreseno in je bilo ugotovljeno, da takšne volje ni bila sposobna oblikovati, zato je tudi ni bilo mogoče zaščititi. Odločitev sodišča prve stopnje, ko je oporoko razveljavilo, je zato pravilna v pravnem in dejanskem pogledu.

12Ob povedanem, ker je odločitev sodišča pravilna, pritožbeno sodišče pa s strani toženca zatrjevanih, niti uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev ni našlo, je pritožbo zavrnilo in izpodbijana sklep in sodbo potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP in 353. člena ZPP. Čeprav je toženec v pritožbi navedel, da se pritožuje tudi zoper stroške, konkretnih pritožbenih navedb v tej smeri ni podal, zato je pritožbeno sodišče odločitev potrdilo tudi v stroškovnem delu (353. člen ZPP).

13Toženec pritožbenih stroškov ni priglasil, tožnici pa mora povrniti njene pritožbene stroške, in sicer nagrado za odgovor na pritožbo v višini 725 točk, kar znaša 450 EUR, 2 % materialni stroški znašajo 9 EUR, 22 % DDV od obojega pa 100,98 EUR, skupaj 559,98 EUR.

¹ Toženec je sodbo prejel 31. 8. 2021. Pritožbeni rok je trajal od 1. 9. do 15. 9. 2021.
² Tej priči je sodišče prve stopnje očitno napačno pripisalo izpovedbo druge priče F. J. (priloga A10). A na to izpoved, ki jo je povzelo v 22. točki obrazložitve, ni v bistvenem oprlo dokazne ocene, zato navedena pomota ni vplivala na pravilnost odločitve.