VSL Sklep I Cp 1618/2021

I. Pritožbi udeležencev D. D. in E. E. zoper sklep z 2. 7. 2021 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Pritožbi udeležencev D. D. in E. E. zoper sklep z 22. 4. 2021 se ugodi in se sklep v B/III. točki izreka, kolikor se nanaša na posamezni del stavbe z ID znakom 0001, razveljavi ter v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

III. Pritožbi udeleženca A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep v točkah A in B/III., kolikor se nanaša na posamezen del stavbe z ID znakom 0002, razveljavi ter v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

IV. Pritožbi predlagateljev in udeležencev B. B. in C. B. se delno ugodi in se izpodbijani sklep v III. točki izreka tako spremeni, da se:

- prehod hipotek z ID omejitve 0003, 0004, 0005 in 0006 na posebne dele stavb z ID znakom 0007, ID znakom 0008 in ID znakom 0009 ugotovi zgolj na idealnem solastniškem deležu do ½, ki so ga pritožniki pridobili od F. F.,

- prehod hipoteke z ID omejitve 0010 na posebne dele stavb z ID znakom 0007, ID znakom 0008 in ID znakom 0009 ugotovi zgolj na drugem idealnem solastniškem deležu, ki so ga pritožniki pridobili od G. G.,

- prehod hipoteke z ID omejitve 0011 ugotovi na ½ idealnem solastniškem deležu na posebnem delu stavbe 0009, ki sta ga B. B. in C. B. pridobila od G. G.

V preostalem delu (glede neprenosa hipoteke z ID omejitve 0011 na idealni solastniški delež do ½ na posameznem delu stavbe z ID znakom 0009) se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da na stavbi z ID znakom 0012, stoječi na parcelah 349/5 in 343/6, k. o., z naslovom P., obstoji etažna lastnina (B/I.), da prej omenjeni parceli predstavljata pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del stavbe z ID znakom 0012 (B(/II.), da ima stavba 13 posameznih delov, na katere se prenesejo izvedene pravice in zaznambe, ter njihove lastnike (B/III.), da ima stavba 4 splošne skupne dele (B/IV.) in idealne solastniške deleže na njih (B/V.), v zemljiški knjigi je ohranilo zaznambo prepovedi zaradi nedovoljene gradnje z učinkom pri stavbi z ID znakom 0012 ter vseh novo nastalih delih te stavbe (B/VI.), odločilo je o izvedbi zemljiškoknjižnih vpisov po uradni dolžnosti (B/VII.) in zavrglo predlog udeleženca A. A. za vzpostavitev predpogodbe za nakup stanovanja, sklenjene 27. 3. 2002 (A).

2Zoper sklep vlagajo pritožbo predlagatelji in udeleženci A. A., B. B., C. B., D. D. in E. E.

3Predlagatelji in udeleženca B. B. in C. B. v skupni pritožbi izpodbijajo odločitev o prehodu nekaterih izvedenih pravic na njihove posamezne dele stavbe in predlagajo spremembo sklepa, podrejeno pa njegovo razveljavitev v izpodbijanem delu. Opozarjajo, da so bile hipoteke z ID znakom omejitve 0003, 0004, 0005 in 0006 vknjižene zgolj na ½ solastniškem deležu druge nasprotne udeleženke F. F., hipoteka z ID znakom 0010 pa zgolj na ½ solastniškem deležu prvega nasprotnega udeleženca G. G. Odločitev sodišča, po kateri hipoteke sedaj preidejo na vse posamezne dele stavbe v celoti, je zato v nasprotju z drugim odstavkom 31. člena ZVEtL-1. Položaj zemljiškoknjižnega lastnika, ki predhodno ni bil obremenjen s hipoteko, zgolj zaradi vzpostavitve etažne lastnine ne more postati slabši in pridobitelji posameznih delov ne morejo biti manj varovani od zemljiškoknjižnega solastnika nepremičnine. Prav tako ni podlage, da bi po vpisu zunajknjižne lastninske pravice to obremenjevali v večji meri, kot izhaja iz zemljiške knjige. Razlogov za odločitev sodišča tudi ni najti v položaju hipotekarnega upnika, ki ima ob vknjižbi hipoteke na solastniškem deležu pravico zahtevati prodajo obremenjenih idealnih deležev posameznih delov stavbe, ne pa celote posameznih delov. Spreminjanje te pravice v novo, boljšo, zgolj zaradi vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL-1, je neutemeljeno. Pravilna in zakonita razlaga določbe drugega odstavka 31. člena ZVEtL.-1 ter 111. člena SPZ je lahko le takšna, da se hipoteka, ki je obremenjevala solastniški idealni delež nepremičnine, na kateri obstoji dejanska etažna lastnina, vpiše pri enakih solastniških deležih na posameznih delih stavbe. Ob tem načinu imetniki hipotek na posameznih idealnih solastniških deležih tudi ne izgubijo vrstnega reda pred hipotekami, ki so obstajale na drugih solastniših deležih, četudi so bile slednje ustanovljene prej. Pritožniki zato predlagajo, da se pri hipotekah, ki so bile vknjižene le pri posameznem idealnem solastniškem deležu posameznega nasprotnega udeleženca, to upošteva tudi pri prenosu na posamezne dele stavb.

4Udeleženca B. B. in C. B. dodatno še opozarjata, da je bila hipoteka z ID omejitve 0011 v zemljiško knjigo vknjižena z učinkom od 6. 9. 2016 dalje, a le v solastniškem deležu do ½ G. G. Ker je bil omenjeni postopek v zemljiško knjigo zaznamovan 23. 12. 2015, ima hipoteka slabši vrstni red od zaznambe tega postopka. Kljub temu je sodišče odločilo, da se tudi ta hipoteka prenese na posamezni del z ID znakom 0009, kar je v nasprotju z drugim odstavkom 31. člena ZVEtL-1. Predlagata, da sodišče omenjene hipoteke ne upošteva pri njunem posameznem delu, podrejeno pa, da jo upošteva le v solastnem delu do ½.

5Udeleženec A. A. s pritožbo izpodbija odločitev, da se zavrže njegov predlog za vzpostavitev pogodbe s 27. 3. 2002 (A) ter odločitev, ki se nanaša na ugotovljen lastninsko pravni položaj posameznega dela z ID znakom 0002. Graja stališče sodišča, da sporna pogodba, naslovljena kot predpogodba, ne predstavlja ustreznega pravnega naslova za vpis lastninske pravice. Meni, da je pogodbe treba razlagati po vsebini in ne zgolj po formalnem poimenovanju, ter vztraja, da bi sodišče moralo upoštevati razlago, ki jo je glede identičnih pogodb zavzelo Okrožno sodišče v Ljubljani v sodbi P 1279/2012-II z 9. 6. 2015, ki so jo v spis predložili predlagatelji. Čeprav gre za druge udeležence, bi moralo sodišče odstop od tam navedenih argumentov obrazložiti. Posebej ob procesnem dejstvu, da nasprotna udeleženca kot sopogodbenika in zemljiškoknjižna lastnika v postopku nista nasprotovala trditvam o skupnem namenu in volji, da s pogodbo s 27. 3. 2002 dogovorijo plačilo kupnine in prenos lastninske pravice na stanovanju. Ker spora o tem dejstvu ni bilo, je sodišče napačno izhajalo iz predpisanih dokaznih domnev in verjetnosti (18. člen ZVEtL-1), napačno uporabila procesna pravila, zmotno ugotovilo dejansko stanje, zmotno uporabilo materialno pravo (99. člen ZOR oz. 82. člen OZ), odstopilo od ustaljene sodne prakse, s tem pa kršilo pravico pritožnika do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Drži sicer, da v sporni pogodbi nepremičnina ni bila vpisana s pravilnim naslovom in parcelno številko, temveč s podatki druge stavbe, saj sta nasprotna udeleženca pritožnika zavedla, da v zemljiški knjigi nista uspela zaznati obremenjenosti stavbe s številnimi bremeni. Kljub temu dejstvu je med pogodbeniki ves čas nesporno, da so se dogovorili za nakup stanovanja v obravnavani stavbi, kar izhaja iz pisnega potrdila udeležencev s 5. 8. 2010. Neutemeljen je tudi očitek, da nasprotna udeleženca pritožniku nista izstavila zemljiškoknjižnega dovolila, saj tega ZVEtL-1 za pridobitelje posameznega dela stavbe s pravnim poslom, nastalim pred 1. januarjem 2003, ne zahteva (21. člen ZVEtL-1). Sodišče bi glede na navedeno moralo ugotoviti lastninsko pravico pritožnika na posameznem delu stavbe z ID znakom 0002 na podlagi predložene pogodbe s 27. 3. 2002, overjene 28. 3. 2002, in na tem delu ugotoviti tiste izvedene pravice, ki v skladu z drugim odstavkom 31. člena ZVEtL-1 učinkujejo v breme pritožnika.

6Zoper sklep sta pritožbo vložila tudi udeleženca D. D. in E. E. ter navedla, da sta pridobila pravni naslov, in sicer sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 84/2020 z 28. 2. 2020, pravnomočno in izvršljivo 19. 6. 2020, s katero izkazujeta lastninsko pravico na posameznem delu stavbe z ID znakom 0001. Predlagata, da sodišče listino upošteva in izpodbijani sklep glede omenjenega posameznega dela spremeni.

7Na pritožbo petega udeleženca A. A. je odgovorila četrta udeleženka H. H., d. o. o., in predlagala njeno zavrnitev.

8Na pritožbo predlagateljev in udeležencev B. B. in C. B. je odgovorila prva udeleženka I., d. o. o. - v stečaju, in predlagala njeno zavrnitev.

9S sklepom z 2. 7. 2021 je sodišče pritožbo udeležencev D. D. in E. E. štelo za umaknjeno, ker zanjo nista v celoti poravnala sodne takse.

10Zoper sklep o umiku pritožbe vlagata pritožbo udeleženca D. D. in E. E. ter opozarjata, da sta prejela ločena plačilna naloga za plačilo sodne takse, vsak za znesek 49,50 EUR. E. E. je naloženi znesek pravočasno poravnal, zato se nanj sklep o umiku pritožbe ne bi smel nanašati. Če je sodišče štelo, da bi pritožnika morala plačati enotno sodno takso v višini 99 EUR, bi moralo izdati enoten nalog za takšno vrednost, saj bi lahko le v takem primeru tožbo ob premajhnem plačilu štelo za umaknjeno.

11Pritožba udeležencev D. D. in E. E. zoper sklep z 2. 7. 2021 je utemeljena.

12Pritožbi udeležencev A. A., D. D. in E. E. zoper sklep z 22. 4. 2021 sta utemeljeni, pritožba predlagateljev in udeležencev B. B. in C. B. pa je delno utemeljena.

O pritožbi zoper sklep z 2. 7. 2021

13Po določilu prvega odstavka 3. člena ZST-1 je zavezanec za plačilo takse oseba, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če zakon ne določa drugače. Če mora več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna (deseti odstavek 3. člena ZST-1).

14Pritožnika sta vložila skupno pritožbo, zato je zanju nastala enotna taksna obveznost. Sodišče prve stopnje je ravnalo napačno, ko jima je poslalo ločena plačilna naloga (vsakemu za polovico takse), pri čemer ju ni opozorilo na višino celotne taksne obveznosti in da sta jo dolžna poravnati nerazdelno. Udeleženca sta enotna sospornika¹, torej predstavljata enotno stranko (196. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) in se dejanje enega od sospornikov razteza tudi na drugega, če z njim zamudi. Ker je pritožnik E. E. naloženo sodno takso v celoti poravnal², sodišče ni imelo podlage, da bi zanj uporabilo fikcijo umika pritožbe. S tem pa pritožbe zaradi enotnega sosporništva ne bi smelo šteti za umaknjene niti za udeleženko D. D., saj se učinek vložene pritožbe razteza tudi nanjo.

15Pritožba udeležencev E. E. in D. D. je torej utemeljena, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep o umiku pritožbe razveljavilo (3. točka 365 člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1) in o njej odločalo v nadaljevanju.

O pritožbah zoper sklep z 22. 4. 2021

O pritožbi udeležencev E. E. in D. D.

16Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni omogočilo vpisa lastninske pravice pritožnikov na posameznem delu stavbe z ID znakom 0001, saj je štelo, da predložena predpogodba ni ustrezen pravni naslov za prenos lastninske pravice v njuno korist.

17Pritožnika k pritožbi prilagata novo listino, in sicer pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 84/2020-II z 28. 2. 2020, s katero je bilo njuno lastništvo stanovanja številka 13 v zgradbi z ID znakom 0012 ugotovljeno. Po določilu 3. člena ZVEtL-1 se za vprašanja, ki niso posebej urejena z zakonom, uporabljajo določila nepravdnega postopka, ta pa v 42. členu ZNP-1 napotuje na smiselno uporabo ZPP, v katerem je pravica do novot v pritožbenem postopku omejena. Sodna praksa to določbo uporablja predvsem pri predlagalnih postopkih, vendar ob izhodišču, da so udeleženci na to opozorjeni. V konkretnem primeru udeleženci na dolžnost, da sodišču nove dokaze predložijo takoj, ko jih pridobijo, oziroma najkasneje do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje, niso bili opozorjeni. Prav tako glede na namen postopka, kjer ne gre za reševanje spora med dvema strankama, temveč je cilj uskladitev zemljiškoknjižnih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin, prekluzija pritožbenih novot ni smiselna³. Nenazadnje sodišče naroka v zadevi tudi ni opravilo ter udeleženci niso mogli zaznati, kdaj bo končna odločba izdana. Zato pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikoma, da je v postopku treba upoštevati tudi k pritožbi predloženo sodno odločbo.

18Ker se vsi udeleženci postopka do novega dokaza še niso mogli opredeliti, je pa bistven za odločitev o lastninsko pravnem položaju posameznega dela stavbe, kar vpliva tudi na položaj drugih udeležencev postopka, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v B/III. točki izreka, kolikor se nanaša na posamezni del stavbe z ID znakom 0001, razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).

O pritožbi udeleženca A. A.

19Sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu udeleženca A. A., da se vzpostavi pogodba s 27. 3. 2002 in da ta listina predstavlja ustrezen pravni naslov za vpis njegove lastninske pravice na posebnem delu stavbe z ID znakom 0013. Udeleženec je za izkaz svojega lastninsko pravnega upravičenja predložil kopijo listine, imenovane Predpogodba za nakup stanovanja⁴, sklenjene 27. 3. 2002, s katero sta se stranki v I. točki izreka dogovorili, da bosta pogodbo overili pri notarju leta 2011, to je po plačilu celotne kupnine. Iz pogodbe izhaja, da je bilo stanovanje že izročeno kupcu, vendar pa so v njej navedeni napačni zemljiškoknjižni podatki stavbe, ki je predmet tega postopka, kot tudi napačen naslov objekta, prav tako ni opredeljena številka stanovanja. Pritožbeno sodišče glede na navedeno pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da zgolj omenjena listina za vpis pritožnikove lastninske pravice v zemljiškoknjižnem postopku ne bi zadoščala.

20Namen postopka vzpostavitve etažne lastnine je zagotoviti čimprejšnjo ureditev doslej neurejenih etažno-lastninskih razmerij, in sicer tudi v primeru, da osebe nimajo ustreznega pravnega naslova za vpis lastninske pravice na posameznem delu, kot ga določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo. Zakon zato olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih domnev, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem dejanskem stanju ali če ni drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa (18. člen ZVEtL-1). Pri tem izhaja iz dokaznega standarda verjetnosti (24. člen ZVEtL-1), udeleženci pa imajo možnost svojo pravico naknadno dokazovati v pravdnem postopku.

21Ob upoštevanju dejanskih okoliščin, iz katerih bi sodišče lahko zaznalo, kako je v konkretnem primeru potekala prodaja posameznih delov stavbe⁵, in glede na pasivnost nasprotnih udeležencev, ki predlogu pritožnika za vknjižbo nista nasprotovala, pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče spregledalo določilo 18. člena ZVEtL-1, po katerem odloča po dokaznih pravilih in domnevah le, če je med udeleženci spor o drugačnem dejanskem stanju. V nasprotnem primeru le uredi „nesporno“ lastninsko pravno razmerje, ta odločitev pa ne postane materialno pravnomočna, saj ne predstavlja ovire za ponovno odločanje o spornem vprašanju v pravdnem postopku (35. člen ZVEtL-1).

22Pritožbeno sodišče je zato pritožbi petega nasprotnega udeleženca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v delu, ki se nanaša na lastninsko pravni položaj posameznega dela stavbe 0002 ( zajet v B/III.) ter posledično tudi glede predloga za vzpostavitev pogodbe s 27. 3. 2002 kot temelja za prenos lastninske pravice (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1). V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je med udeleženci vprašanje lastninske pravice pritožnika na obravnavanem posameznem delu stavbe sploh sporno, in če ni, ugoditi njegovemu predlogu za vknjižbo. V primeru spora pa bo ponovno moralo s standardom verjetnosti pretehtati, upoštevajoč že pridobljene odločitve v drugih primerih z identičnim dejanskim stanjem, pomen predložene listine po vsebini, pri čemer pritožba utemeljeno opozarja tudi na dejstvo, da pridobitelju za izkazovanje pravnega temelja pridobitve ali prenosa lastninske pravice na posameznem delu stavbe, za pravni posel, nastal pred 1. 1. 2003, ni treba predložiti zemljiškoknjižnega dovolila odsvojitelja (četrti odstavek 21. člena ZVEtL-1).

O pritožbi predlagateljev in udeležencev B. B. in C. B.

23Pritožniki utemeljeno opozarjajo, da je sodišče prve stopnje hipoteke, ki so bile v času zaznambe postopka za vzpostavitev etažne lastnine na nepremičninah, ki predstavljata predmetno stavbo, knjižene zgolj na določenih solastniških idealnih deležih in ne na celoti, zmotno preneslo na posamezne dele pritožnikov do celote. Oblikovanje etažne lastnine ima enake pravne posledice za lastninsko pravico tudi, kadar je imetnikov lastninske pravice na zemljiški parceli, na kateri stavba stoji, več. Zato splošno pravilo o pravnih posledicah oblikovanja etažne lastnine velja tudi, če je lastninska pravica omejena z izvedeno pravico, ki omejuje razpolagalno upravičenje samo do določenega idealnega (solastniškega) deleža in ne do celote. Pri takem položaju z oblikovanjem etažne lastnine izvedena pravica preide na enak idealni solastniški delež na vsakem prostorskem delu s položajem posameznega dela v etažni lastnini⁶ in ne na posamezni del v celoti.

24Sodišče prve stopnje je glede na navedeno zmotno uporabilo določilo 31. člena ZVEtL-1, ko je hipoteke z ID omejitve 0003, ID omejitve 0004, z ID omejitve 0005, z ID omejitve 0006, vse vpisane pri idealnem solastniškem deležu nasprotne udeleženke F. F. kot zemljiškoknjižne lastnice, in z ID omejitve 0010, vpisane pri ½ solastniškem deležu nasprotnega udeleženca G. G. kot zemljiškoknjižnega lastnika, preneslo na posamezne dele stavb pritožnikov z ID znakom 0007 (lastnik J. J.), ID znakom 0008 (lastnika B. B., C. B.) in ID znakom 0009 (lastnika K. K. in L. L.) v celoti. Zato je pritožbeno sodišče v tem obsegu izpodbijani sklep spremenilo, tako da je hipoteke preneslo zgolj na tisti idealni solastniški delež posameznega dela stavbe, ki so ga pritožniki pridobili od posameznega nasprotnega udeleženca kot solastnika zgradbe (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).

25Enak postopek prenosa izvedenih pravic velja tudi za hipoteko z ID znakom omejitve 0011, ki je bila na predmetnih nepremičninah vknjižena z učinkom od 6. 9. 2016 dalje, in sicer zgolj na solastniškem idealnem deležu G. G. To hipoteko je sodišče preneslo na posamezni del stavbe z ID znakom 0009, pri čemer je upoštevalo, da udeleženca C. B. in B. B. v času njenega nastanka še nista imela ustreznega naslova za vknjižbo njune lastninske pravice.

26Po določilu drugega odstavka 15. člena ZVEtL-1 se za zaznambo postopka o vzpostavljanju etažne lastnine smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o zaznambi spora. Po določilu 79. člena ZZK-1 se z zaznambo spora varuje vrstni red vpisa izvirne, zunajknjižno pridobljene stvarne pravice, ki jo sodišče ugotavlja v sodnem postopku, v zvezi s katerim je bila zaznamba dovoljena⁷. Udeleženca C. B. in B. B. svoje lastninske pravice v tem postopku nista utemeljevala na izvirni pridobitvi, temveč na izvedeni pravnoposlovni pridobitvi, pri čemer sta ustrezen (popoln) pravni naslov pridobila šele s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1488/2019-II s 14. 4. 2019, s katero je bila nasprotnima udeležencema naložena obveznost izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo skupne lastninske pravice na posameznem delu stavbe z ID znakom 0008 v njuno korist. Ker ob vpisu hipoteke z ID znakom omejitve 0011, ki je bila vpisana na podlagi sklepa o izvršbi in zavarovanju, niti še nista bila udeleženca omenjenega postopka, takrat pa se tudi še ne bi mogla vknjižiti v zemljiško knjigo, pri čemer njun temelj ne predstavlja zunajknjižno pridobljena stvarna pravica, je sodišče prve stopnje hipoteko utemeljeno preneslo tudi na njun posebni del stavbe.

27Pritožbeno sodišče je zato njuni pritožbi ugodilo le v delu, ki se nanaša na neustrezen prenos izvedene pravice na celoten posamezen del stavbe, kot izhaja iz 25. točke tega sklepa, ter v tem obsegu izpodbijani sklep spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1), sicer pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

¹ Pritožnika zatrjujeta lastninsko pravico na posameznem delu stavbe, ki sta jo pridobila kot skupna lastnika, zato je o njunem položaju mogoče odločiti le na enak način.
² Njena napačna odmera je napaka sodišča in na njegovo izpolnitev obveznosti po prejetem plačilnem nalogu ne more vplivati.
³ Primerjaj tudi VSL I Cp 762/2020, VSL II Cp 1829/2019.
⁴ Priloga D 33.
⁵ Nasprotna udeleženca sta s tipsko pogodbo, imenovano Predpogodba za nakup stanovanja, prodala stanovanja tudi drugim udeležencem postopka, pri čemer je tudi tam prišlo do napačnih zemljiškoknjižnih podatkov o stavbi, kjer se stanovanja nahajajo. Udeleženci, ki so sprožili pravdne postopke, so v njih uspeli izkazati, da so na posameznem etažnem delu stavbe, ki jim je bil izročen v posest, pridobili bodisi ustrezen pravni naslov za vknjižbo, bodisi lastninsko pravico, pri čemer se prodajalca v primeru plačila kupnine tožbenim zahtevkom nista upirala.
⁶ Primerjaj dr. Nina Plavšak, E-paket Stvarno pravo, komentar k 111. členu SPZ.
⁷ Da vpis zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine ne varuje vrstnega reda pričakovane lastninske pravice, izhaja tudi iz pravne teorije. Primerjaj prispevek Maje Zorman Krč v Sodobno stvarno pravo, izbrana poglavja, str. 120, Planet GV, Pravna fakulteta, letnik 2016.