VSL Sklep II Cpg 619/2021

I. Pritožba proti I. točki izreka se zavrže.

II. Pritožbi proti II. in III. točki izreka se ugodi, izpodbijana sodba se v tem delu razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Izpodbijana sodba

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 252,00 EUR s pripadki (I. točka izreka). Zahtevek na plačilo 2.995,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2019 do plačila je zavrnilo (II. točka izreka). Hkrati je odločilo, da mora toženka povrniti tožnici njene pravdne stroške v znesku 47,58 EUR s pripadki (III. točka izreka).

2Presodilo je, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen, po višini pa le za za znesek 252,00 EUR. Odločitev o temelju zahtevka je oprlo na sledeča pravno odločilna dejstva: (1) da je dne 14. 10. 2019 na gozdni cesti .... prišlo do prometne nezgode, v kateri sta bila udeležena tovorno vozilo z reg. št. ..., last tožnice in osebno vozilo z reg. št. ..., ki je bilo zavarovano pri toženki; (2) da je tik pred trčenjem zavarovanka toženke vozila po svojem levem voznem pasu, (3) da je do nezgode prišlo zato, ker se je voznik tovornega vozila umaknil zavarovanki toženke, pri tem pa trčil v večjo skalo in med drugim, (4) da hitrost tovornega vozila ni presegla 25 km/h.

3Odločitev o višini pa je oprlo na sledeča pravno odločilna dejstva: (1) da je na vozilu tožnice nastala škoda v višini 3.247,15 EUR, (2) da račun z dne 29. 1. 2020 (A4), na podlagi katerega tožnica uveljavlja svojo škodo, ni skladen z zapisnikom o ogledu škode z dne 22. 10. 2019 (B12), saj iz njega ne izhaja, da je bil v nezgodi poškodovan tudi hladilnik, (3) da o tej dodatni poškodbi cenilec toženke ni bil obveščen, (4) da je bila tožnica seznanjena s splošnimi pogoji toženke za odpravo škode (v nadaljevanju: SP), saj so bili ti napisani na samem zapisniku B12, (5) da iz SP izhaja, da je treba o vseh dodanih poškodbah, ki se pokažejo med popravilom in so v zvezi s prijavljenim zavarovalnim primerom, obvestiti cenilno službo zavarovalnice, (6) da iz SP tudi izhaja, da je treba k računu priložiti dobavnice ter da če iz dobavnic ni možno razbrati vgradnje originalnih nadomestnih delov, toženka ne jamči plačila zamenjanih delov, (7) da iz računa družbe A., d. o. o. z dne 29. 1. 2020 (A4) ne izhaja, kakšni nadomestni deli so bili vgrajeni v poškodovano vozilo in med drugim, (8) da tožnica k računu ni predložila dobavnic.

4Tožbeni zahtevek za plačilo 2.995,15 EUR s pripadki je sodišče prve stopnje zavrnilo¹ na podlagi presoje, da ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je bil v nezgodi dejansko poškodovan tudi hladilnik. Zato stroškov menjave hladilnika v znesku 579,90 EUR tožnici ni moglo prisoditi (11. točka obrazložitve). Poleg tega k računu A4 tožnica ni predložila dobavnic, iz računa pa ne izhaja, kakšni nadomestni deli so bili dejansko vgrajeni v tožničino vozilo. Zato obsega in višine škode ni moglo ugotoviti. S strani toženke predlaganega izvedenca avtomobilske stroke, ki bi ugotovil obseg in višine škode, je zavrnilo na podlagi presoje, da je trditveno in dokazno breme o tem na tožnici (12. točka obrazložitve). Zahtevek za plačilo 29 ur za delo serviserja² pa je zavrnilo na podlagi ugotovitve, da je temu zahtevku toženka ugovarjala, tožnica pa v zvezi s tem ni ničesar pojasnila.

Pritožba tožnice in odgovor toženke

5Proti tej sodbi se je tožnica pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in posledično zmotne uporabe materialnega prava. Navedla je, da je v tej zadevi sodišče odločilo brez glavne obravnave, pa čeprav je tožnica izvedbo glavne obravnave predlagala. Vsekakor bi moralo zaslišati zlasti J. Š., ki je vodil celotni postopek popravila pri tožnici. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

6V odgovoru na pritožbo je toženka predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

K odločitvi o pritožbi

7Za pritožbo proti I. točki izreka tožnica nima pravnega interesa, pritožba proti II. točki izreka in posledično proti III. točki izreka pa je utemeljena.

Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti

8Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor na podlagi določila 495. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) vodilo po določbah za spore majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV). O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.

Obrazložitev odločitve iz 1. točke izreka

9S I. točko izreka izpodbijane sodbe je tožnica uspela. Ne glede na to je v pritožbi navedla, da prvostopenjsko sodbo izpodbija v celoti (pod točko I., II. in III.). Ker pa je s I. točko izreka sodišče ugodilo njenemu zahtevku (v preostalem delu pa ga je z II. točko izreka zavrnilo), za pritožbo proti I. točki izreka tožnica nima pravnega interesa, saj več kot uspeha s pritožbo ne more doseči. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo proti tej točki zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo (352. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena istega zakona).

Razlogi za delno razveljavitev izpodbijane sodbe (II. in III. točke izreka)

10V tej pravdi je sporno, ali je v škodnem dogodku nastala škoda tudi (a) v zvezi z zamenjavo hladilnika, (b) z nadomestni deli, ki da so bili vgrajeni v poškodovano vozilo ter (c) z 29 zaračunanimi urami za serviserja.

11Po določilu 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti trditve, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek, oziroma mu nasprotuje in predlagati dokaze za svoje trditve. Vtoževano škodo je tožnica zatrjevala³ in dokazovala z računom družbe A., d. o. o. z dne 29. 1. 2020 (A4). V tem računu je naveden vsak posamezni del, ki da ga je bil serviser zamenjal na poškodovanem vozilu. Navedeno pa je tudi število ur, porabljenih za odpravo škode. Zato bi moralo sodišče prve stopnje, če ne bi bilo ugovora toženke, tožbenemu zahtevku ugoditi.

12Toženka je tožbenemu zahtevku po višini nasprotovala iz dveh razlogov: (1) s sklicevanjem na zgoraj povzeta določila svojih SP in (2) z zatrjevanjem, da je obseg škode manjši, kot navaja tožnica, to je od škode, ki je razvidna iz računa A4. Zato je v odgovoru na tožbo (list. št. 32/2) predlagala imenovanje izvedenca, ki bo ugotovil, kateri deli vozila so bili poškodovani v nezgodi in ali je serviser v vozilo dejansko vgradil originalne nadomestne dele ter ocenil njihovo vrednost.

- O zmotni uporabi materialnega prava

13Sodišče prve stopnje je navedbam toženke sledilo in tožbeni zahtevek po višini v pretežnem delu zavrnilo. Presodilo je, da je ta po višini utemeljen le takrat, (1) kadar oškodovanec k računu priloži tudi dobavnice za vgrajeni material in (2) takrat, kadar je o dodatnih poškodbah, ki se pokažejo med samim popravilom, obvestil cenilno službo zavarovalnice (11. in 12. točka obrazložitve), sicer pa ne. Oziroma drugače povedano. Zavrnitev tožbenega zahtevka je oprlo na pravno stališče, da sta povzeti dve določili SP toženke ovira za izvajanje dokazov o obsegu in višini škode, ker tožnica k računu ni predložila dobavnic, niti o škodi, ki se je pokazala med popravilom, ni obvestila toženke. To stališče pa je posledica zmotnega materialno pravnega prepričanja, da SP toženke, ki so del pogodbe med toženko in tretjim (ne pa med pravdnima strankama) ter so enostransko natisnjeni na zapisniku o škodi, tožnico zavezujejo. Kako se ugotavlja škoda in kdaj se ta šteje za dokazano, določa zakon, ne pa SP ene od pravdnih strank.

14Iz povedanega sledi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje pred sodiščem prve stopnje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo na podlagi določila drugega odstavka 458. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

- O absolutni bistveni kršitvi določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP

15V 6. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je na vozilu tožnice zaradi trka prišlo do materialne škode v višini 3.247,15 EUR, ki ga tožnica vtožuje z računom A4. Iz 11. in 12. točke pa izhaja, da ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je ob obravnavanem škodnem dogodku nastala tudi škoda, povezana z menjavo hladilnika v znesku 579,90 EUR ter stroški povezani z zamenjavo nadomestnih delov v znesku 1.371,25 EUR in stroški serviserja v znesku 1.044,00 EUR. Ker sta ugotovitvi iz 11. in 12. točke v nasprotju z ugotovitvijo iz 6. točke obrazložitve, je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Taka kršitev je podana tudi takrat, kadar razlogi o odločilnih dejstvih nasprotujejo sami sebi. Zato bo v novem sojenju moralo sodišče prve stopnje, kakršnokoli sodbo bo že izdalo, paziti, da ne ponovi enake kršitve, saj absolutna bistvena kršitev določil pravdnega postopka lahko pripelje do razveljavitve izpodbijane sodbe (prvi odstavek 354. člena ZPP).

- O zatrjevani absolutni bistveni postopkovni kršitvi iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP

16Po določilu drugega odstavka 454. člena ZPP sodišče odloči o sporu brez naroka, kadar ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v dovoljenih vlogah ni zahtevala. Iz tega določila smiselno izhaja, da je takrat, kadar o tožbenem zahtevku ni mogoče odločiti zgolj na podlagi listinskih dokazov, glavno obravnavo treba opraviti, pa četudi tega ne predlaga nobena stranka.

17Sodišče prve stopnje je predlog za zaslišanje prič in izvedenca kot neutemeljen zavrnilo na podlagi presoje, (1) da je mogoče o spornem dejanskem stanju odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, (2) nobena stranka pa izvedba naroka v dovoljenih vlogah ni zahtevala.

18Da je prvo stališče pravno zmotno, je zgoraj pojasnjeno. Glede drugega stališča pa pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da je v navedbi, naj sodišče na javni glavni obravnavi izvede vse predlagane dokaze, vsebovana tudi zahteva za izvedbo obravnave. Skladno s sodno prakso golega predloga za izvedbo dokazov, ki se sicer izvajajo ustno, ni mogoče šteti kot zahteve za opravo naroka v smislu drugega odstavka 454. člena ZPP⁴. Vendar v tej pravdi tožnica ni predlagala le izvedbe dokaza z zaslišanjem prič. Izrecno je predlagala, naj sodišče dokaze izvede na glavni obravnavi. Ker pa je sodišče prve stopnje ni opravilo, drži pritožbeni očitek, da je s to opustitvijo zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Napotki za nadaljnje sojenje

19V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje dokazno presoditi tudi obrambo toženke, da obseg in višina škode na poškodovanem vozilu tožnice nista tolikšna, kot izhaja iz predloženega računa A4. Tega namreč doslej, kot rečeno, zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni storilo. Tudi toženka je tista, ki mora/sme skladno z določilom 212. člena ZPP svoje obrambne navedbe dokazati. V ta namen bo moralo v nadaljevanju postopka razpisati glavno obravnavo in na njej izvesti potrebne predlagane dokaze.

K razveljaviti stroškovnega izpodbijanega dela sodbe (III. točke izreka)

20Odločitev o stroških postopka je odvisna od odločitve o glavni stvari (prvi odstavek 154. člena ZPP). Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo odločitev o glavni stvari (II. točka izreka) in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, je moralo posledično razveljaviti tudi prvostopenjsko odločitev o pravdnih stroških.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

21Odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprta na določilo tretjega odstavka 165. člena ZPP.

¹ Obrazložitve tistega dela sodbe, s katero je sodišče delno ugodilo tožbenemu zahtevku (I. točka izreka) pritožbeno sodišče ne povzema, saj se proti temu delu sodbe toženka ni pritožila.
² Gre za znesek 1.044,00 EUR.
³ Npr. VSC Cpg 9/2015 z dne 15. 4. 2015.
⁴ I Cpg 1589/2016 z dne 7. 9. 2016: V sodni praksi se je ustalilo stališče, da mora biti zahteva za opravo naroka v sporu majhne vrednosti izrecno podana. Če stranka v vlogah predlaga zgolj izvedbo dokazov, ki se sicer izvajajo ustno (npr. zaslišanje strank in prič), to ne šteje za zahtevo za opravo naroka v smislu drugega odstavka 454. člena ZPP. II Cpg 354/2013 z dne 4. 4. 2014: V postopku v sporih majhne vrednosti mora pravdna stranka izvedbo naroka za glavno obravnavno izrecno zahtevati. Ni namreč mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.