VSL Sodba in sklep I Cp 1733/2021

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba, kolikor se nanaša na četrto toženko, v I. točki izreka spremeni tako, da se razveljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 88109/2016 z 9. 9. 2016 v prvem odstavku glede plačila 109.791,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 94.497,49 EUR od 22. 7. 2016 in od zneska 15.293,57 EUR od 31. 8. 2016, ter se tožba zavrže.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu v I. točki izreka (ohranitev veljavnosti sklepa o izvršbi v tretjem odstavku glede plačila izvršilnih stroškov 74 EUR) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh povrniti četrti toženki 3.231,30 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 88109/2016 z 9. 9. 2016, ostane v veljavi v prvem odstavku izreka glede plačila 109.791,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od glavnice 94.497,49 EUR od 22.7.2016 in od zneska obresti 15.293,57 EUR od 31. 8. 2016 ter v celoti v tretjem odstavku izreka sklepa glede plačila izvršilnih stroškov (I. točka izreka). V preostalem delu (za znesek 954,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 7. 2016 in za zakonske zamudne obresti od 15.293,57 za čas od 22. 7. 2016 do 30. 8. 2016) je sklep o izvršbi v prvem odstavku razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka).

2Četrta toženka (v nadaljevanju toženka) izpodbija ugodilni del sodbe iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Višjemu sodišču predlaga spremembo sodbe z zavrženjem tožbe, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Opozarja, da je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju St 000/2016 s 14. 11. 2016 zoper njo začet postopek osebnega stečaja. Ker je bila toženka v postopku osebnega stečaja, bi moralo sodišče v fazi preizkusa tožbe to ugotoviti in pozvati stečajnega upravitelja, da prevzame pravdo. Tožnica je bila z začetkom postopka osebnega stečaja seznanjena, saj je prijavila v stečajnem postopku svojo terjatev v višini 621.001,57 EUR. Prijavljena terjatev je bila v celoti priznana. O terjatvi, ki je predmet tudi obravnavane pravde, je bilo torej že pravnomočno odločeno v postopku osebnega stečaja. S tem je prenehala pravna korist tožeče stranke za vodenje te pravde, zato je treba tožbo zavreči. Sicer pa je bil v postopku osebnega stečaja izdan sklep o odpustu obveznosti z 20. 3. 2020, iz katerega izhaja, da se toženki odpustijo vse obveznosti, ki so nastale do 14. 11. 2016. Četudi tožeča stranka ne bi prijavila konkretne terjatve v stečajni postopek, je bila obravnavana obveznost toženki odpuščena.

3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali ima pravdna stranka pravno korist in interes za vložitev tožbe oziroma vodenje spora (274. člen ZPP), kot tudi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen ZPP). V okviru preverjanja obstoja pravne koristi tožeče stranke in toženkine procesne sposobnosti je po uradni dolžnosti dolžno med postopkom vpogled(ov)ati v javno dostopne evidence, tudi v podatke iz registra AJPES.

6Sodišče prve stopnje je očitno spregledalo, da je bila četrta toženka v postopku osebnega stečaja in zato ni preverilo poteka/stanja stečajnega postopka. Pritožbene trditve toženke, da je bil na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kranju St 000/2016 s 14. 11. 2016 začet postopek osebnega stečaja, v katerem je tožeča stranka prijavila svojo terjatev, vtoževano v tem postopku (op. izpolnitev obveznosti iz naslova poroštvene zaveze), ki je bila v celoti priznana, in dokazne listine, ki to potrjujejo, zato ne predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (337. člen ZPP), saj bi sodišče med postopkom z dolžnim vpogledom v javni register ugotovilo pravno odločilna dejstva v zvezi s postopkom osebnega stečaja.

7Po javno dostopnih podatkih (kot tudi listinah, ki jih je predložila pritožnica) se je nad toženko začel stečajni postopek s sklepom s 14. 11. 2016 (pravnomočen 17. 12. 2016), končal pa s sklepom s 1. 6. 2020 (pravnomočen 20. 6. 2020).¹ Toženka v pritožbi navaja, da je bila tožnica seznanjena z začetkom postopka osebnega stečajnega postopka, saj je v stečajnem postopku prijavila svojo tu uveljavljeno terjatev. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev z 21. 4. 2017, ki je bil objavljen 25. 4. 2017 in je sestavni del izreka (pravnomočnega) sklepa o preizkusu terjatev, je razvidno, da je tožeča stranka kot stečajni upnik prijavila terjatev, ki obsega glavnico (554.622,15 EUR) in kapitalizirane obresti (66.379,42 EUR), v skupni višini 621.001,57 EUR ter da je stečajni upravitelj to terjatev tudi priznal. Čeprav prijavljena terjatev po višini ni skladna s prisojenim (niti vtoževanim) zneskom (ta sta nižja), pritožbeno sodišče, ob tem, ko tožnica ni odgovorila na pritožbo in ni oporekala toženkinim trditvam, ugotavlja, da je v tej pravdi obravnavana terjatev vsebovana v znesku prijavljene terjatve.

8Če je v stečajnem postopku terjatev, v zvezi s katero je upnik pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek, priznana, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde v tej zadevi (1. in 8. odstavek 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; ZFPPIPP). Iz citirane zakonske določbe smiselno izhaja, da ima priznana terjatev enak učinek kot pravnomočna sodba.² Po podatkih spisa je razvidno, da se je pravdni postopek začel avgusta 2016, torej pred začetkom postopka osebnega stečaja nad toženko. Ker je bila tožničina terjatev v celoti priznana, je tedaj prenehala njena pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi.³ Pomanjkanje pravne koristi vodi v zavrženje tožbe.

9Ker je pritožba glede glavne stvari utemeljena že iz navedenega razloga, pritožbeno sodišče na ostale pritožbene navedbe⁴ ni odgovarjalo (2. odstavek 360. člena ZPP).

10Glede odločitve o stroških postopka, ki je pritožnica konkretizirano ne izpodbija, pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa sodi, da je tožeča stranka upravičena do njihovega povračila. V konkretnem primeru je treba upoštevati, da se je izvršilni postopek (ki se je nato nadaljeval kot pravdni) začel avgusta 2016 pred začetkom postopka osebnega stečaja nad toženko, tožničina terjatev pa je bila pravnomočno priznana aprila 2017. V obeh postopkih se je odločalo o obstoju iste terjatve. Ne gre za dva postopka, ki bi potekala vzporedno, temveč se zaradi načela koncentracije po volji zakonodajalca v stečajnem postopku obravnavajo vse terjatve, ki jih upniki uveljavljajo zoper dolžnika (1. odstavek 227. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP). V tem okviru je zato mogoče šteti, da je stečajni postopek nadaljevanje pravdnega postopka. Gledano celovito na oba postopka in upoštevaje procesno dispozicijo zahtevka, ko je priznanje terjatve v postopku osebnega stečaja mogoče primerjati s pripoznavo tožbenega zahtevka in je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti, je lahko šteti, da je tožeča stranka preko priznanja terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženko v tej pravdi uspela (157. člen ZPP)⁵ in ji pripadajo stroški, nastali do trenutka pravnomočnega priznanja terjatve. Tožnica je glede na čas priznanja terjatve upravičena do povrnitve stroškov izvršilnega postopka (ki so nastali pred tem in jih je sodišče prve stopnje odmerilo v višini 74 EUR), nadaljnjih stroškov pa niti ni priglasila. Pritožbeno sodišče dodaja, da pritožbenih navedb o odpustu obveznosti ni moglo upoštevati, saj gre za pritožbene novote, za katere pritožnica ni niti trdila, da jih ne bi mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje (1. odstavek 337. člena ZPP).

11Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo, kolikor se nanaša na pritožnico, (delno) spremenilo tako, da je razveljavilo sklep o izvršbi v prvem odstavku tudi v preostalem delu zahtevka (za znesek 109.791,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 94.497,49 EUR od 22.7.2016 in od zneska 15.293,57 EUR od 31. 8. 2016) ter tožbo zavrglo (3. odstavek 354. člena ZPP). V ostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje (glede veljavnosti sklepa o izvršbi v tretjem odstavku glede plačila izvršilnih stroškov v višini 74 EUR) potrdilo (353. člen ZPP).

12Ker je toženka s pritožbo uspela glede glavne stvari, je upravičena do povrnitve celotnih (priglašenih in potrebnih) pritožbenih stroškov (2. odstavek 165. člena v zvezi s prvim 1. odstavkom 154. člena ZPP), ki znašajo 3.231,30 EUR. Pritožbeno sodišče ji je priznalo 1500 točk za sestavo pritožbe (tar. št. 21/1 Odvetniške tarife), 25 točk za materialne stroške (3. odstavek 11. člena OT), 22 % DDV in strošek sodne takse (2.115 EUR).

¹ To pomeni, da ob izdaji izpodbijane sodbe in v pritožbenem postopku ni bilo ovire za zastopanje po pooblaščencu, saj je s končanjem stečajnega postopka prenehalo pooblastilo za zastopanje stečajnega upravitelja.
² Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku, kar pomeni, da je s sklepom o preizkusu terjatev odločeno o zahtevku z učinkom pravnomočnosti. Tako dr. Nina Plavšak, Zakon o finančnem poslovanji, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, 2008, stran 233. Glej npr. sklepe VSL I Cpg 130/2014, I Cpg 902/2016, I Cpg 898/2016, I Cpg 278/2017, II Cpg 495/2018, I Cpg 295/2019, II Cpg 95/2021.
³ Prim. še odločbe VSL II Cp 1756/2013, I Cpg 1791/2015 in druge.
⁴ O odpustu obveznosti.
⁵ Prim. odločbe VSL II Cp 1756/2013, I Cpg 497/2012, I Cpg 283/2012, I Cpg 44/2013.