VSM Sklep I Cpg 174/2021

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožbo predlagatelja proti sklepu Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. Srg 2021/26406 z dne 31. 8. 2021. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o pritožbi predlagatelja zoper sklep referentke - višje sodniške pomočnice, opr. št. Srg 2021/26406 z dne 31. 8. 2021. Slednja je predlog predlagatelja za splošni vpis spremembe glede subjekta vpisa zavrgla, ker predlagatelj po pozivu sodišča, da predlog dopolni z ustreznim sklepom stečajnega sodišča o dovolitvi prodaje poslovnega deleža družbe v stečaju ter pogodbo o prodaji poslovnega deleža med stečajnim upraviteljem kot zakonitim zastopnikom družbe in potencialnim kupcem, ni dopolnil tako, kot mu je bilo naloženo.

Predlagatelj je v pritožbi zoper sklep višje sodniške pomočnice izpodbijal tako odredbo kot tudi sklep, s katerim je bil predlog predlagatelja zavržen. Po mnenju predlagatelja je materialnopravno zmotno stališče sodišča, da se lahko prodaja poslovnega deleža družbe, nad katero se vodi stečajni postopek, izvede le s sodelovanjem stečajnega upravitelja in stečajnega sodišča in posledično čemur je predlagatelju neutemeljeno naložilo pridobitev soglasja sodišča k prodaji. Takšne zahteve ni najti ne v zakonodaji kot tudi ne v sodni praksi. Predlagatelj je mnenja, da je takšna zahteva povsem neupravičena, nezakonita ter neskladna z namenom stečajnega postopka. Sodišče bi moralo vpis izvesti na podlagi predlogu predloženih listin, ki so zadostovale za utemeljenost predloga. Korporacijska in insolvenčna zakonodaja urejata vpis kot nastanek in izbris kot prenehanje poslovnega deleža, med tema trenutkoma pa je poslovni delež samostojna pravica, s katero je mogoče prosto razpolagati v pravnem prometu z edinimi omejitvami, ki morebiti izhajajo iz družbene pogodbe. Zaradi navedenega je potrebno dopustiti spremembo imetništva poslovnega deleža tudi v primeru, ko gre za prenos poslovnega deleža družbe, nad katero se vodi stečajni postopek. Družbenik ima po prenehanju družbe pravico do sorazmernega dela preostale stečajne mase. To je njegova pravica, ki obstoji prav posebej v primeru stečajnega postopka družbe. To pomeni, da je upravičenec do sorazmernega dela preostale stečajne mase družbenik in ne stečajni upravitelj ali kdorkoli drug, saj je družbenik tisti, ki je imetnik poslovnega deleža, iz katerega izhajajo določene pravice. Obstoječi družbenik ne bi prenesel na novega družbenika nič več kot pripada njemu. Novi družbenik se namreč zaveda, da vstopa v položaj družbenika družbe, nad katero teče stečajni postopek. Tako ne bo več stari družbenik tisti, ki mu bo preostala pravica do sorazmernega dela stečajne mase, ampak gre ta pravica novemu družbeniku v soglasju bivšega in novega družbenika. S tem upravitelj vodi stečajni postopek neovirano, še več, družbeništvo zanj ni v ničemer relevantno. Relevantno je samo iz vidika, komu se nakaže morebitni preostanek stečajne mase.

2Proti sklepu o zavrnitvi pritožbe zoper sklep višje sodniške pomočnice se pritožuje predlagatelj. Z uveljavljanjem pritožbenega razloga zmotne porabe materialnega prava se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu predlagatelja za vpis spremembe družbenika pri subjektu vpisa ugodi. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da so za subjekt vpisa - družbo, nad katero je bil začet stečajni postopek, pri predlogu za vpis v sodni register zahtevani dokumenti (soglasje stečajnega upravitelja in pogodba, sklenjena med stečajnim upraviteljem in pridobiteljem poslovnega deleža) nujni. Takšno stališče po mnenju predlagatelja je materialno pravno zmotno. Poslovni delež družbe, nad katero teče stečajni postopek, namreč ne predstavlja stečajne mase. Ne gre namreč za premoženje družbe, pač pa za premoženje imetnika poslovnega deleža. Zato tudi ne gre za posel upravljanja stečajne mase in posledično določba 322. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) ni relevantna za predmetno zadevo. Predlagatelj je mnenja, da dokler obstoji vsaj ena izmed korporacijskih upravičenj iz poslovnega deleža, ki je v tem primeru pravica do izplačila preostanka stečajne mase, gre za stvar, ki je v pravnem prometu, zato ne sodišče ne stečajni upravitelj ne moreta preprečiti pravnega prometa s to stvarjo, oziroma pri tem nimata nobene vloge. S spremembo poslovnega deleža ni spremenjen subjekt kot pravna oseba, zato vloga sodišča ali stečajnega upravitelja v tej fazi ni relevantna, oziroma je zahteva po njunem soglasju pretirana, nezakonita in v celoti neutemeljena, s tem pa je neutemeljeno zavrženje predloga za vpis spremembe.

Predlagatelj meni, da je njegov prenos deleža na drugo osebo veljaven na podlagi sklenjene pogodbe o prenosu poslovnega deleža, vpis v register pa ni konstitutivne narave. Registrsko sodišče bi zato moralo slediti veljavno sklenjenemu prenosu in spremembo brez dodatnega pogojevanja vpisati v sodni register. Komentar 478. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) tako v točki c izrecno navede, da pri odsvojitvi poslovnega deleža sprememba učinkuje že z samo sklenitvijo pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, prav tako pa temu v prid govori odločba Ustavnega sodišča UP 2684/2007 z dne 13. 2. 2006.

Poslovni delež se lahko na podlagi 481. člena ZGD-1 prenaša in deduje in izjeme od tega pravila bi lahko določal samo zakon. Niti ZGD-1 niti ZFPPIPP ne določata, da poslovni delež družbe v stečaju ni prenosljiv. Še več, tretji odstavek 481. člena ZGD-1 celo določa, da mora pridobitelj poslovnega deleža izpolnjevati določene pogoje, kar preveri notar, drugih pogojev pa veljavna zakonodaja ne določa, zato registrsko sodišče nima podlage za zavračanje vpisa. Predlagatelj se tudi ne strinja s stališči iz zadeve VSL IV Cpg 621/2016, saj tam sodišče navaja, da družbenikom družbe v stečaju preneha pravica do spremembe družbene pogodbe. Predlagatelj je že obrazložil, da se delež ne prenaša s spremembo družbene pogodbe, ter da prav tako sprememba imetništva deleža ne predstavlja spremembe družbene pogodbe.

Dodatno predlagatelj še navaja, da sodišče v izpodbijanem sklepu navaja, da družbenik družbe, ki je v stečaju, nima več upravičenja do spremembe akta o ustanovitvi, predložitev tega pa je nujna. V zvezi s tem je predlagatelj mnenja, da začetek stečajnega postopka nad družbo, v kateri ima poslovni delež, ne more pomeniti, da družbeniku preneha upravičenje do spremembe akta o ustanovitvi. Pri tem predlagatelj opozarja, da razlog za zavrženje njegovega predloga za vpis spremembe ni bil v tem, da ni predložil spremenjenega akta o ustanovitvi, saj tega nihče ni zahteval. Iz tega izhaja, da predložitev spremenjenega akta o ustanovitvi očitno v tej zadevi ne more biti razlog za zavrnitev vpisa. Predlagatelj je mnenja, da ni on tisti, ki je upravičen do spremembe akta o ustanovitvi, ampak lahko šele novi družbenik po vpisu v register sprejme navedeno spremembo pri notarju in jo predloži registrskemu sodišču naknadno. Po stališču predlagatelja je nujno, da se najprej vpiše sprememba družbenika in šele na podlagi vpisa bo pridobitelj v knjigo sklepov sprejel spremembo akta o ustanovitvi in jo predložil registrskemu sodišču. V kolikor bo višje sodišče sprejelo drugačno stališče in bo mnenja, da je potrebno vpis zavrniti samo iz razloga, ker predlagatelj ni predložil akta o ustanovitvi, naj se mu dopusti dodatni rok za predložitev le tega, saj predlagatelj ni bil seznanjen, da lahko akt o ustanovitvi sprejme nov družbenik že pred vpisom v register, prav tako ga k predložitvi akta o ustanovitvi registrsko sodišče ni pozvalo.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona ter v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje v procesnem in materialno pravnem pogledu pravilna in tudi ni obremenjena s postopkovnimi kršitvami absolutne narave.

5Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pritrdilo pravilnosti ravnanja višje sodniške pomočnice, ki je zavrgla predlog za vpis spremembe družbenika in akta o ustanovitvi, ker predlagatelj v določenem 15 dnevnem roku predloga ni dopolnil s soglasjem stečajnega upravitelja in sklepom stečajnega sodišča o dovolitvi prodaje poslovnega deleža subjekta vpisa. Menilo je, da je subjekt vpisa družba, nad katero je bil začet stečajni postopek, zaradi česar so bili ti dokumenti nujni za dovolitev vpisa v sodni register ter skladni z določbo 322. člena ZFPPIPP, po kateri mora stečajni upravitelj za vsak posel upravljanja stečajne mase pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla dobiti soglasje sodišča, sicer le ta nima pravnega učinka. Hkrati je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da z začetkom stečajnega postopka družbeniki stečajnega dolžnika nimajo več poslovnih deležev v pravem pomenu, torej v pomenu poslovnih deležev družbe z omejeno odgovornostjo, ter se pri subjektu vpisa, ki je v stečajnem postopku, prenos terjatev oseb, ki so v sodni register vpisani kot družbeniki, ne vpiše v sodni register. Ker družbenikom družbe, ki je v stečaju, z začetkom stečaja preneha pravica do upravljanja oziroma odločanja, to pomeni, da jim preneha tudi pravica do spremembe družbene pogodbe, zaradi česar tudi čistopisa družbene pogodbe (oziroma v predmetnem primeru akta o ustanovitvi) po začetku stečajnega postopka ni več mogoče izdelati, sicer bi bil le ta v nasprotju z določbami ZFPPIPP o pravnih posledicah začetka stečajnega postopka in z določbo 42. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register, ki pravi, da je predlogu za vpis pri prenosu poslovnega deleža treba vedno priložiti tudi prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe oziroma akta, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o družbenikih in njihovih poslovnih deležih, z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo z odpravkom notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da se niti po določbah ZFPPIPP niti po določbah ZSReg v sodni register v zvezi s stečajnim postopkom ne vpiše prenehanje poslovnih deležev ali izbris družbenikov, ker je bil tak tudi namen zakonodajalca, zato se odsvojitev poslovnega deleža na podlagi določb ZGD-1 v primeru stečajnega postopka nad d.o.o. ne uporabljajo. Sodišče prve stopnje je izpostavljena stališča v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzelo po primerljivem primeru iz sodne prakse iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 621/2016. Hkrati je obrazložilo, da primer iz sodne prakse, na katerega se je skliceval predlagatelj (sklep Višjega sodišča v Celju II Cpg 50/2019), za obravnavano zadevo ni uporabljiv, saj zadevi nista primerljivi.

6ZGD-1, ki ureja temeljna statusna korporacijska pravila gospodarskih družb, v prvem odstavku 471. člena določa definicijo družbe z omejeno odgovornostjo. To je družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. V drugem odstavku 471. člena pa določa, da pridobi družbenik na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu svoj poslovni delež, ki je izražen v odstotkih. Poslovni delež daje njegovemu imetniku, družbeniku družbe z omejeno odgovornostjo pravico do udeležbe pri upravljanju, pravico do udeležbe v dobičku in pravico do sorazmernega dela preostale likvidacijske ali stečajne mase od prenehanju družbe. V pravnem prometu niso posamezne od navedenih korporacijskih pravic, pač pa poslovni deleži kot celota (481. člen ZGD-1) ali njihovi deli (483. člen ZGD-1). Pravila prenosa poslovnih deležev so urejena v 481. členu ZGD-1, položaj odsvojitelja in pridobitelja poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo pa je določen v 482. členu ZGD-1. Vsako spremembo vpisanih podatkov o družbenikih je treba v skladu z določbo 48. člena ZGD-1 prijaviti za vpis v register in prijavi priložiti akte, na katerih te spremembe temeljijo. Predlogu za vpis pri prenosu poslovnega deleža je treba priložiti tudi prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o družbenikih ali njihovih poslovnih deležih, z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo z odpravkom notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža (42. člen Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register).

7Sodišče mora opraviti vpis v sodni register, če je predlog s predpisano vsebino predložila upravičena oseba, če so predlogu predložene predpisane listine, s katerimi se dokazujejo dejstva, ki so pomembna za vpis v sodni register in če je zahtevek za vpis v skladu z zakonom (prvi odstavek 10. člena ZSReg). V obravnavanem primeru je predlagatelj kot odsvojitelj poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo, nad katero teče stečajni postopek, predlagal vpis spremembe družbenikov, poslovnih deležev in akta o ustanovitvi.

8Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbi predlagatelja, da je materialnopravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da so bili zahtevani dokumenti (soglasje stečajnega upravitelja in pogodba, sklenjena med stečajnim upraviteljem in pridobiteljem poslovnega deleža) nujni za izvedbo predlaganega vpisa. Pravilno je stališče predlagatelja, da določba 322. člena ZFPIPP ni relevantna za predmetno zadevo. Kot pravilno navaja predlagatelj, poslovni delež družbe, nad katero se vodi stečaj, ne predstavlja stečajne mase. Sodišče prve stopnje predlagateljevega predloga ne bi smelo zavreči, pač pa zavrniti, kot je to nakazalo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, saj v konkretnem primeru niso izpolnjene materialno pravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon (4. točka 34. člena ZSReg). Sodišče druge stopnje namreč v preostalem v celoti pritrjuje obrazložitvi in stališčem sodišča prve stopnje, ki jih je podalo v izpodbijanem sklepu.

9Predlagatelj se v zvezi s predlaganim vpisom zavzema za uporabo stališča iz sodne prakse in sicer sklepa VSC II Cpg 50/2019 z dne 8. 5. 2019. Sodišče je v tem primeru namreč zavzelo stališče, da če želi nek subjekt pridobiti poslovni delež v družbi v insolvenčnem postopku, mu sodni register tega ne more preprečiti, ter da premoženjsko pravico do sorazmernega dela preostale mase družbeniki ohranijo do izbrisa družbe. Primer, ki ga je obravnavalo sodišče v zadevi VSC II Cpg 50/2019, za obravnavano zadevo ni primerljiv. V zadevi VSC II Cpg 50/2019 je sodišče namreč obravnavalo prenos poslovnega deleža v družbi, nad katero se je vodil postopek prisilne poravnave, medtem ko je v obravnavanem primeru subjekt vpisa, družba v stečaju. To pa je za presojo v obravnavani zadevi odločilno.

10Stečaj družbe pomeni njeno prenehanje (4. alineja prvega odstavka 521. člena ZGD-1). Če družba z omejeno odgovornostjo (to je družba katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov, ki na podlagi tega in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobijo poslovni delež) preneha, prenehajo oziroma izgubijo pravno naravo iz 471. člena ZGD-1 tudi poslovni deleži. ZFPPIPP namreč več ne uporablja termina poslovni delež, pač pa je delež družbenika delež, v sorazmerju s katerim je družbenik po zakonu ali pravilih pravne osebe upravičen prejeti izplačilo iz premoženja pravne osebe po plačilu vseh terjatev upnikov oziroma upnik te pravne osebe (tretji odstavek 9. člena ZFPPIPP). Po začetku stečajnega postopka družbenik tako več ni imetnik poslovnega deleža, pač pa le imetnik terjatve za plačilo sorazmernega dela ostanka razdelitvene mase, ki se z načrtom končne razdelitve razdeli družbenikom stečajnega dolžnika v sorazmerju z njihovimi deleži (373. člen ZFPPIPP).

11Kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje, nihče ne more na drugega prenesti več pravic kot jih ima sam. Družbenik družbe v stečaju, ki mu zaradi stečaja ostane le pravica do sorazmernega dela preostanka stečajne mase, na drugega tako ne more prenesti poslovnega deleža v skladu z določbami ZGD-1 o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža. Registrsko sodišče mora predlog za vpis spremembe družbenikov, poslovnih deležev in družbene pogodbe oziroma akta o odsvojitvi na podlagi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža v subjektu vpisa v stečaju zavrniti, ker tak predlog ni v skladu z zakonom (z določbami zakona, ki ureja stečajni postopek).

12Z začetkom stečajnega postopka družbenikom prenehajo korporacijske pravice, ostane jim, kot že obrazloženo le pravica do preostanka stečajne mase, ki jo lahko uveljavijo kot upniki stečajnega dolžnika v skladu z določbo 373. člena ZFPPIPP.

13Ker osebam, ki so v sodni register vpisane kot družbeniki, v stečajnem postopku preneha pravica do upravljanja (odločanja) jim preneha tudi pravica do spremembe družbene pogodbe oziroma akta o ustanovitvi. To pa posledično pomeni, da tudi čistopisa družbene pogodbe ali akta o ustanovitvi po začetku stečajnega postopka ni več mogoče izdelati. Čistopis družbene pogodbe, ki ne bi upošteval pravnih posledic začetka stečajnega postopka, vseboval pa bi spremenjene določbe pogodbe o ustanovitvi v delu, ki govori o njenih družbenikih, bi bil tudi v nasprotju z zakonom. Predlog za vpis spremembe podatkov, ki mu je v konkretnem primeru predlagatelj priložil Akt o ustanovitvi družbe R.P. vrednostni dokumenti proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o. - v stečaju, ki ga je kot edina družbenica sprejela oseba, ki takšnega upravičenja ni imela (odsvojitelj po začetku stečajnega postopka nima več pravice do upravljanja - odločanja, zaradi česar te pravice tudi ne more prenesti na pridobitelja poslovnega deleža), kar vse je v nasprotju z določbami ZFPPIPP o pravnih posledicah začetka stečajnega postopka.

14Ob tem je dodati, da se v sodni register po začetku stečajnega postopka vpišejo le podatki, ki jih taksativno našteva 229. člen ZFPPIPP, zato za vpis drugih podatkov v sodni register po začetku stečajnega postopka ni zakonske podlage.

15Kot materialnopravno pravilna se tako izkaže odločitev sodišča prve stopnje, da za vpis predlagane spremembe podatkov pri subjektu vpisa v stečaju, na podlagi notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža v konkretnem primeru niso izpolnjene materialno pravne predpostavke, ki jih za vpis določba zakon (4. točka 34. člena ZSReg), ter so vsa nasprotna pritožbena zatrjevanja neutemeljena.

16Sodišče druge stopnje je odločitev o pritožbi oprlo na primerljivo zadevo iz sodne prakse (VSL sklep IV Cpg 621/2016) saj v celoti sprejema vsebinsko enaka stališča o procesnih in materialno pravnih vprašanjih, ki zadevajo obravnavano zadevo.

17Ker predlagatelj s pritožbenim očitkom zmotne uporabe materialnega prava ni uspel, sodišče prve stopnje pa tudi ni storilo nobene uradoma upoštevne postopkovne kršitve absolutne narave, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdil sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg).