VSRS Sodba VIII Ips 442/2007

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za odpravo odločb tožene stranke z dne 16. 2. 2005 in 21. 9. 2004 in priznanje pravice do upokojitve ter odmero pokojnine po določbi 87. člena Zakona o policiji (ZPol, Ur. l. RS, št. 49/98 in nadalj.). Ugotovilo je, da je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in nadalj.) z določbama 402. in 404. člena posegel v pravice do pridobitve pokojnine po posebnih predpisih, med temi tudi po ZPol. Ker tožnik do uveljavitve ZPIZ-1 ni izpolnil pogojev za priznanje pravice do upokojitve po 87. členu ZPol (v povezavi s 392. členom ZPIZ-1), mu tožena stranka te pravice pravilno ni priznala po tem zakonu, temveč po splošnih določbah ZPIZ-1.

2Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišči druge in prve stopnje nista upoštevali določbe 87. člena ZPol, temveč sta uporabili 402. člen ZPIZ-1, češ da bi se tožnik lahko upokojil po ZPol le, če bi 45 let starosti dopolnil do konca leta 1999. Sodišči pri svojih odločitvah nista upoštevali določbe 430. člena ZPIZ-1, predvsem prvega in četrtega odstavka te določbe. Tožnik meni, da je glede na dejstvo, da je imel na dan uveljavitve ZPIZ-1 več kot 25 let pokojninske dobe, ohranil „zavarovanje s povečanjem“, zaradi česar ni pravilno stališče, da 87. člen ZPol zanj ne velja. Tako je sicer odločilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-219/06 z dne 13. 4. 2006, vendar pa četrti odstavek 430. člena ZPIZ-1 določa, da se oba zakona uporabljata vzporedno. Zato odločitev sodišča o neveljavnosti 87. člena ZPol nima zakonske podlage. Sklicuje se tudi na odločbo Ustavnega sodišča U-I-407/98.

4Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo nista odgovorila.

5Revizija ni utemeljena.

6Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7Ob takšni ureditvi, in ker tožnik ni uveljavljal revizijskega razloga bistvenih kršitev določb postopka, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni moglo in smelo preizkusiti.

8Za materialnopravno presojo je pomembno, da je tožnik ob uveljavitvi pravice do starostne pokojnine (dne 13. 8. 2004) dopolnil 48 let starosti ter 40 let 2 meseca in 20 dni pokojninske dobe, na dan 31. 12. 1999 pa je dopolnil 43 let in 4 mesece starosti. Starostna pokojnina mu je bila priznana z odločbo z dne 21. 9. 2004 od 1. 9. 2004 dalje, upoštevajoč pogoje po 36. in 430. členu ZPIZ-1.

9Po določbi 87. člena ZPol ima delavec policije z najmanj 30 let (moški) pokojninske delovne dobe, od tega najmanj 15 let s statusom pooblaščene uradne osebe po zakonu o notranjih zadevah oziroma s statusom policista, in dopolni najmanj 45 let (moški) starosti, v roku šestih mesecev po vložiti zahteve, pravico do upokojitve. Pri tem se mu pokojnina odmeri v višini 65 % pokojninske osnove, za vsako leto pokojninske dobe nad 30 let (moški) pa se mu pokojnina poveča za 2 % pokojninske osnove, vendar največ do 85 % pokojninske osnove. Gre za določbo zakona, ki omogoča upokojevanje pod ugodnejšimi pogoji. Tudi ZPIZ-1 takšno upokojevanje (še vedno) omogoča, vendar z omejitvami, ki so izrecno predpisane. Po prvem odstavku 154. člena ZPIZ-1 posamezne kategorije zavarovancev lahko v primerih in na način, določen v posebnih zakonih (med njimi tudi v ZPol), izjemoma pridobivajo in uveljavljajo pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, vendar (drugi odstavek iste zakonske določbe) ne glede na določbe zakonov iz prejšnjega odstavka zavarovanci ne morejo uveljavljati starostne pokojnine pred dopolnitvijo 55 let starosti in 35 let pokojninske dobe (moški) oziroma 53 let starosti in 33 let pokojninske dobe (ženske). Nadalje iz prehodne določbe 404. člena ZPIZ-1 izhaja, da ne glede na določbe 154. člena zakona in ne glede na določbe ZPol minimalna starost in minimalna pokojninska doba za pridobitev pravice do starostne pokojnine v letu 2004 za moškega ne moreta biti nižji od 50 let in 6 mesecev in 30 let in 6 mesecev pokojninske dobe. Ta določba je skoraj enaka prejšnjemu zakonskemu besedilu ZPIZ-1 in je bila uveljavljena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZPIZ-1 (ZPIZ-1C, Ur. l. RS, št. 109/2001). Iz predloga tega zakona, ki je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora št. 90/2001, izhaja, da gre predvsem za jasnejši tekst te zakonske določbe, ki predstavlja prehodno določbo 154. člena, ter da so „upokojitveni pogoji 404. člena minimalni upokojitveni pogoji, ki se uporabijo, kadar so pogoji, določeni v posebnih predpisih, blažji od pogojev, določenih v 404. členu.“ Podobno tudi 402. člen ZPIZ-1 določa, da se ne glede na določbe tega zakona zavarovancem, ki se jim je do uveljavitve tega zakona zavarovalna doba štela s povečanjem, starostna meja, predpisana za pridobitev starostne pokojnine, in polna starost, zniža za toliko mesecev, za kolikor je bila povečana zavarovalna doba, pri čemer znaša v letu 2004 (letu tožnikove upokojitve) najnižja možna starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri zavarovalni dobi s povečanjem 12/16 50,5 let oziroma najnižja možna polna starost za zavarovance – moške v istem letu in pri isti zavarovalni dobi s povečanjem 53 let.

10Iz teh določb izhaja, da tožnik ni izpolnil pogojev za pridobitev starostne pokojnine na njihovi podlagi. Ker je zakonodajalec s temi določbami tudi posegel v režim upokojevanja po posebnih predpisih, med njimi s 87. členom ZPol, bi ta določba za tožnika lahko prišla v poštev le v primeru, če bi vse pogoje za pridobitev pravice do upokojitve izpolnil že pred uveljavitvijo ZPIZ-1, to je pred 1. 1. 2000. To izhaja iz prehodne oziroma končne določbe 392. člena ZPIZ-1, po kateri osebe, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnile pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, vendar še niso vložile zahtevka, lahko uveljavijo to pravico po navedenih predpisih, tudi po tem dnevu, pri tem pa se za odmero pokojnine upoštevata zavarovalna doba in plača do dneva prenehanja zavarovanja. Kot navedeno tožnik do uveljavitve ZPIZ-1 ni izpolnil pogojev za pridobitev pravice po ZPol, saj takrat ni izpolnil starostnega pogoja 45 let starosti.

11Neutemeljeno je tudi sklicevanje na določbo 430. člena ZPIZ-1, ki v prvem odstavku določa, da se z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo uporabljati predpisi o štetju zavarovalne dobe s povečanjem, razen v primerih iz četrtega odstavka tega člena. Po tem odstavku imajo zavarovanci, ki na dan uveljavitve tega zakona delajo na delovnih mestih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in imajo najmanj 25 let (moški) oziroma 23 let (ženske) pokojninske dobe, ne glede na določbo prejšnjega odstavka še naprej pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem in do znižanja starostne meje po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona. To pa ne pomeni tudi spremembe minimalnih upokojitvenih pogojev po določbah ZPIZ-1, torej pogojev po 154. členu oziroma 404. in 402. členu ZPIZ-1, kar je zlasti jasno glede na citirano interpretacijo 404. člena ZPIZ-1 v Poročevalcu št. 90/2001. 390. člen ZPIZ-1 v te določbe ni posegel in ne predstavlja samostojne pravne podlage za upokojitev tožnika po določbi 87. člena ZPol oziroma pod pogoji iz te določbe, ki bi jih tožnik izpolnil šele po 1. 1. 2000.

12Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.