154. člen ZPIZ-1

Ker je bil za podajo izvedenskega mnenja postavljen sodni izvedenec kot fizična oseba, ne pa izvedenski organ, se pri odmeri stroškov postopka obračuna tudi 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Ker sta izvedenca, sicer člana izvedenskega organa, ki je bil postavljen za izdelavo izvedenskega mnenja, ustno izvedensko mnenje podala posebej kot fizični osebi, se na ustno izvedensko delo obračuna tudi 8,85% prispevek za poseben primer zavarovanja. Vsak izvedenec je upravičen tudi do povrnitve svojih potnih stroškov.

V konkretni zadevi je bilo že pravnomočno odločeno, tožnik je s pravnomočno odločbo toženca pridobil pravico do invalidske pokojnine. Zato je toženec tožnikovo zahtevo za ponovno odmero pokojnine utemeljeno zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP in to ne glede na to, ali je bila pokojnina pravilno odmerjena ali ne.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gasilstvu (v nadaljevanju ZGas-B, Ur. l. RS, št. 91/2005) izrecno določa, da imajo poklicni gasilci pravico do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi, torej v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1). ZGas-B je torej zakon, na katerega odkazuje tretji odstavek 282. člena ZPIZ-1 s katerim so bila na novo določena delovna mesta, na katerih se delavci vključijo v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Hkrati pa je ZGas-B v razmerju do prvotnega besedila 52. člena ZGas poenotil podlago za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za vse poklicne gasilce na operativnih delih, kar pomeni, da je od njegove uveljavitve dalje podana pravna podlaga za vključitev poklicnih gasilcev v industrijski gasilski enoti tožene stranke v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnica utrpela v delovni nezgodi.

ZPIZ-1 je posegel v način upokojevanja po 87. členu ZPol. Ta določba bi za tožnika lahko prišla v poštev le v primeru, če bi vse pogoje za pridobitev pravice do upokojitve izpolnil že pred uveljavitvijo ZPIZ-1, to je pred 1. 1. 2000. To izhaja iz prehodne oziroma končne določbe 392. člena ZPIZ-1. Z določbo 430. člena ZPIZ-1 ni prišlo do posega v minimalne pogoje za upokojitev po 154., 402. in 404. členu ZPIZ-1.

Tožnik je zahtevo za priznanje starostne pokojnine pod ugodnejšimi pogoji vložil 24.10.2001, ko je bil star 45 let. Ker določba 1. odstavka 87. člena ZPol takrat ni več veljala, bi tožnik za priznanje pravice moral izpolnjevati starostni pogoj, določen v 404. členu ZPIZ-1, t. j. 49 let.

Določba 1. odstavka 20. člena ZPKri je torej posebnega značaja, uporabljiva le za upravičence iz tega zakona, zato ima po splošnem pravnem pravilu lex specialis derogat legem generalis značaj posebne norme. Z njo je zakonodajalec želel v 2. členu ZPKri opredeljenim kategorijam neopravičeno obsojenih oseb omogočiti upokojevanje pod ugodnejšimi pogoji, kot so določeni v splošnih predpisih. Zato določb 302. člena ZPIZ (1992) oziroma 390. člena ZPIZ-1 ni mogoče razlagati tako kot je to storilo sodišče druge stopnje. Ob njihovi uporabi je prezrlo določbe kasneje sprejetega ZPKri, ki ureja v odnosu na sistemski zakon (lex generalis) priznanje pokojninske dobe v korist v zakonu navedenih kategorij žrtev - torej za določen ožji segment oseb - iz specifičnih razlogov (lex specialis). Zato ima ta - specialni - zakon prednost pred splošnim zakonom, ki ga v določenem delu torej razveljavlja.

Določbo 404. čl. ZPIZ/99 je potrebno razlagati v povezavi z določbo 154. čl. ZPIZ/99, zato pomenijo določbe 404. člena o postopnem spreminjanju (višanju) starostne in pokojninske dobe le postopen prehod iz stanja pred uveljavitvijo ZPIZ/99 (ko za upokojevanje po posebnih predpisih dotlej veljavni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni omejeval starostne meje ter pokojninske dobe) na omejitve, določene v 2. odst. 154. člena ZPIZ/99. V 1. odst. 404. čl. ZPIZ/99 je bil med posebnimi predpisi sicer naštet tudi Zakon o vojnih veteranih (Ur. l. RS, št. 63/95), v katerem niso določeni pogoji za upokojitev. Ker ta zakon ne določa primerov in načinov za uveljavljanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, ne omogoča upokojevanja pod drugačnimi pogoji od tistih, določenih v ZPIZ/99 za ostale kategorije zavarovancev (v 36. čl.) in je bil le pomotoma vključen med zakone, naštete v 1. odst. 404. čl. ZPIZ/99 (in je bil z novelo ZPIZ - Ur. l. RS, št. 109/2001 iz 1. odst. 404. čl. črtan). Če kateri od posebnih zakonov, naštetih v 1. odst. 404. čl., določa nižjo starost ali pa nižjo pokojninsko dobo za pridobitev pravice do pokojnine od tiste, predpisane v 404. čl., je to