392. člen ZPIZ-1

Določba je povsem jasna in iz nje ne izhaja, da bi morala vdova že do uveljavitve novega zakona oziroma ZPIZ-1, torej do 31. 12. 1999 izpolniti pogoj starosti 45 let. Citirano zakonsko besedilo je treba razlagati tako kot se glasi, in sicer, da se pogoj starosti 45 let za nastop čakanja nanaša na datum prenehanja pravice do družinske pokojnine. To pomeni, da je odločilna starost ob prenehanju pravice in ne starost ob uveljavitvi novega zakona dne 31. 12. 1999.

Glede na prehodno določbo 417. člena v povezavi s 392. členom ZPIZ-1 je varovana zavarovančeva pravica do starostne pokojnine, ki jo je pridobil po starih predpisih, vendar je tedaj še ni uveljavil.

Tožnik je pridobil pravico do starostne pokojnine po določbah ZPIZ/92 in se najprej ponovno zavaroval kot odvetnik za opravljanje odvetniške dejavnosti s polnim delovnim časom, nato pa s polovičnim delovnim časom in uveljavil pravico do delne pokojnine. Delna pokojnina se odmeri tako, da se že uveljavljena pokojnina odstotno poveča za naknadno dopolnjeno zavarovalno dobo, ker je to zanj ugodneje kot nova odmera pokojnine (tudi z upoštevanjem plač oziroma zavarovalnih osnov). Povečanje pokojnine po 51. členu ZPIZ-1 zaradi polne delovne dobe in povečanje pokojnine po 53. členu ZPIZ- 1 zaradi polne starosti pri tem ni možno.

Tožnici, ki ni dopolnila 45 let starosti do 31. 12. 1999 (v času veljavnosti ZPIZ), pravice do družinske pokojnine po 4. odstavku 427. člena ZPIZ-1 pri dopolnitvi 50 let starosti ni mogoče priznati.

Ker tožnica in pokojni zavarovanec, po katerem tožnica uveljavlja pravico do vdovske pokojnine, nista živela v veljavni izvenzakonski skupnosti, saj je bil pokojni zavarovanec še v zakonski zvezi, poleg tega pa je izvenzakonska skupnost prenehala pred smrtjo zavarovanca, tožnica nima pravice do vdovske pokojnine.

Ker je bilo ugotovljeno, da revidentka pravice do vdovske pokojnine po prej veljavnih predpisih ni pridobila, ne more pridobiti te pravice na podlagi 392. člena ZPIZ-1. Revidentkina zahteva pa tudi ne izpolnjuje pogojev za priznanje dela vdovske pokojnine po novem ZPIZ-1 (110. člen).

Ker vdova pravico do vdovske pokojnine lahko uveljavi, če imajo otroci pravico do družinske pokojnine na podlagi ureditve v Sloveniji, oziroma to pravico uživajo pri slovenskem nosilcu zavarovanja, tožnica nima pravice do družinske pokojnine po hčerki, ki ji je bila pravica do družinske pokojnine priznana pri tujem nosilcu zavarovanja (v BIH). Ponovna odmera pokojnin se po 37. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino opravi le v primeru, da gre za pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v obdobju od 8. 10. 1991 do uveljavitve sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice, zato ponovna odmera v primeru, ko pri priznanju pravice do družinske pokojnine v BIH ni bila upoštevana zavarovalna doba, ki jo je pokojni dopolnil v Sloveniji, ni mogoča.

ZPIZ-1 je posegel v način upokojevanja po 87. členu ZPol. Ta določba bi za tožnika lahko prišla v poštev le v primeru, če bi vse pogoje za pridobitev pravice do upokojitve izpolnil že pred uveljavitvijo ZPIZ-1, to je pred 1. 1. 2000. To izhaja iz prehodne oziroma končne določbe 392. člena ZPIZ-1. Z določbo 430. člena ZPIZ-1 ni prišlo do posega v minimalne pogoje za upokojitev po 154., 402. in 404. členu ZPIZ-1.

Po določbi 392. čl. ZPIZ-1 je potrebno preizkusiti, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje vdovske pokojnine tožnici po predpisih, ki so veljali do uveljavitve ZPIZ-1, to je po prej veljavnem ZPIZ/92. Ker tožnica ob zavarovančevi smrti ni imela lastnosti zavarovanke, bi morala do zavarovančeve smrti dopolniti starost 45 let oz. vsaj 40 let, da bi to pravico pridobila z izpolnitvijo 45 let starosti. Ker ni dokazano, da bi skupni otrok s pokojnim zavarovancem kadar koli iz obveznega zavarovanja v R Sloveniji pridobil pravico do družinske pokojnine po pokojnem zavarovancu oz. to pravico užival, tožnica tudi na tej podlagi ne more pridobiti pravice do vdovske pokojnine, saj po 3. alinei 1. odst. 72. čl. ZPIZ pridobi pravico do družinske pokojnine vdova, ki ji je po moževi smrti ostal otrok, ki ima tudi sam pravico do družinske pokojnine po možu.