UPRS sodba II U 292/2010

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča na Ptuju, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 265/2010 z dne 14.7.2010 se odpravi in se zadeva vrne pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč v ponoven postopek.

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z vložitvijo tožbe zaradi razveze zakonske zveze, ker je ugotovil, da za to ne izpolnjuje finančnega pogoja. Tožnica živi v gospodinjski skupnosti sama in šteje za samsko osebo. Je zaposlena, v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč pa je prejela plačo v skupnem neto znesku 1.133,35 €, oziroma povprečno mesečno 377,78 €. Razen tega prejema še nadomestilo iz invalidskega zavarovanja v višini 137,22 € mesečno, za svojega sina pa plačuje preživnino med 30,00 in 40,00 € mesečno. Lastni mesečni dohodek tožnice, upoštevajoč preživnino, znaša 475,00 €. Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Osnovni znesek minimalnega dohodka trenutno znaša 226,80 € oziroma dvakratnik 453,60 €. Organ za brezplačno pravno pomoč tako zaključuje, da tožničin lastni mesečni dohodek presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato tožnica ni upravičena do brezplačne pravne pomoči. Navaja še, da je tožnica v prošnji kot razlog za odobritev brezplačne pravne pomoči navedla zdravstveno stanje in izredne finančne razmere, zaradi katerih želi izjemno brezplačno pravno pomoč, vendar pa kljub pozivu teh okoliščin ni pojasnila in predložila dokazil.

Tožnica v tožbi navaja, da je v izpodbijani odločbi nepravilno izračunan njen lastni mesečni dohodek. Razen tega zatrjuje, da je po pozivu predložila dokumentacijo, s katero dokazuje svoje zdravstveno stanje, že prej pa je predložila tudi dokazila o izrednih finančnih razmerah. V odločbi se navaja, da tega ni predložila, vendar pa so ji vso to dokumentacijo po pošti vrnili. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na v izpodbijani odločbi navedene razloge in predlaga zavrnitev tožbe. Navaja, da ne držijo tožbene trditve, da je tožnica zahtevano dokumentacijo predložila, da pa bi ji naj bila ta nato vrnjena po pošti, saj je na poziv organa za brezplačno pravno pomoč odgovorila le, da zadeva še ni na sodišču, zahtevano dokumentacijo pa da je že predložila in ji je bila nato vrnjena po pošti. Tožeča stranka tako pogojev za odobritev izjemne brezplačne pravne pomoči ni izkazala.

Tožba je utemeljena.

Kot izhaja iz spisa, je tožnica 3.6.2010 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za „ločitev in delitev premoženja, nakup oziroma najem stanovanja...“, kot navedbo želene vrste, oblike in obsega pravne pomoči pa navaja – izjemna. Izjemna brezplačna pravna pomoč se odobri ne glede na določbe ZBPP o finančnem stanju, če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega dvakratnega zneska iz drugega odstavka 13. člena ZBPP in če njegovo premoženje in premoženje njegove družine ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, če je prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena z družinskimi razmerami prosilca, z zdravstvenim stanjem prosilca, z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki jih bremenijo ali z drugimi razlogi, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti (22. člen ZBPP).

Kdaj šteje, da je prošnja za izjemno odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena z družinskimi razmerami, iz zdravstvenih razlogov prosilca oziroma na podlagi izredne finančne obveznosti prosilca določajo drugi, tretji in četrti odstavek 22. člena ZBPP. O vseh teh dejstvih pa mora podati mnenje tudi pristojni center za socialno delo (peti odstavek 22. člena ZBPP).

Organ za brezplačno pravno pomoč se v razlogih izpodbijane sodbe ni ukvarjal s pogoji za odobritev izjemne brezplačne pravne pomoči po 22. členu ZBPP, ker je tožnica, kateri je poslal poziv, naj pojasni in predloži dokazila glede zdravstvenega stanja in izrednih finančnih težav, na katere se sklicuje v svoji vlogi za odobritev brezplačne pravne pomoči, na ta poziv dne 24.6.2010 sporočila le, da zadeva še ni na sodišču, ker njen odvetnik čaka na odločbo, da bo lahko vložil tožbo za razvezo zakonske zveze. Kot izhaja iz podatkov spisa, je ta ugotovitev organa za brezplačno pravno pomoč pravilna. Tožnica je namreč na poziv organa za brezplačno pravno pomoč, naj pojasni okoliščine in predloži dokazila glede zdravstvenega stanja in izrednih finančnih težav, na katere se sklicuje v vlogi za brezplačno pravno pomoč, sporočila le, da zadeva še ni na sodišču, ker njen odvetnik čaka na odločbo, da bo lahko vložil tožbo.

V nadaljevanju pa je organ za brezplačno pravno pomoč ugotavljal ali tožnica izpolnjuje pogoje za odobritev redne brezplačne pravne pomoči. Pri tem se upoštevajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke ter dohodke in prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). ZSV v 22. členu določa, da se osnovni znesek minimalnega dohodka usklajuje enkrat letno. Ta tako od 1.7.2010 znaša 229,52 € (Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS od 1.7.2010 – Uradni list RS, št. 56/2010, v zvezi s 5. členom Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS - Uradni list RS, št. 114/2006). Ker izpodbijana odločba, izdana 14.7.2010, izhaja iz osnovnega zneska minimalnega dohodka pred to uskladitvijo, to je zneska 226,80 €, je v tem delu njena materialnopravna podlaga napačna.

Izpodbijana odločba pa je nepravilna tudi zato, ker pri odločitvi ni bil uporabljen drugi odstavek 27.a člena ZSV. Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine se namreč smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30 in prvega odstavka 30.a člena ZSV (14. člen ZBPP). Drugi odstavek 27.a člena ZSV pa določa, da se pri ugotavljanju lastnega dohodka vsi dohodki in prejemki upoštevajo v višini, s katero upravičenec razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Organ za brezplačno pravno pomoč je pri ugotavljanju tožničinega premoženjskega stanja upošteval znesek 137,22 € kot znesek nadomestila, ki ga prejema tožnica iz naslova invalidskega zavarovanja, torej bruto znesek, čeprav iz obvestil ZPIZ-a izhaja, da je od tega zneska treba odšteti davek od osebnega prejemka, ki znaša 15,78 €, in torej tožnica po odbitju tega zneska dobi neto izplačilo v znesku 121,44 €. Zaradi takšne nepravilne uporabe materialnega prava pa je nepravilno ugotovljeno tudi dejansko stanje glede lastnega dohodka tožnice.

Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo in je zaradi tega nepravilno ugotovljeno tudi dejansko stanje, je izpodbijana odločba nezakonita in jo je moralo sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami) odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) dopolniti ugotovitveni postopek in ponovno odločiti o tem ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč pri tem vse v ZBPP navedene pogoje.