22. člen ZBPP

Po prvem odstavku 22. člena ZBPP se BPP lahko, ne glede na določbe tega zakona o materialnem položaju prosilca in njegove družine, dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (izjemna brezplačna pravna pomoč). Skladno z drugim odstavkom 22. člena ZBPP se lahko izjemna BPP pod pogoji iz prejšnjega odstavka med drugim dodeli, če gre za prosilca, ki mu je nastala izredna finančna obveznost, za katero prosilec ni vedel oziroma z njo ni mogel računati, ker je nastala kot posledica višje sile, npr. potres, poplava (tretja alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP). V odločbi je CSD ugotovil, da je tožnik utrpel škodo zaradi poplav najmanj v znesku 20.000,00 EUR. Pri tem za odločanje tožene stranke ni upoštevno, da je CSD tožniku naložil, da mora za namen postopka do postavljenega roka CSD predložiti dodatne listine in dokaze o nastanku in višini škode. Tako tožena stranka tudi ni

Vknjižena hipoteka in prepoved odtujitve na nepremičnini, kar izhaja tudi iz eZK, še ne pomeni avtomatično, da prosilka s premoženjem ne more razpolagati. Tožnica ne dokazuje, da dejansko razpolaganje nikakor ni možno, ampak le, da so možnosti majhne. Tega varovala pa zakonodajalec ni predpisal in bi šlo sodišče predaleč, če bi izpeljalo interpretacijo, da se premoženje, za katero obstajajo majhne možnosti za razpolaganje, ne upošteva.

Tožena stranka bi morala v skladu s tretjim odstavkom 14. člena ZBPP presojati in posledično z ustrezno stopnjo zanesljivosti in prepričljivosti ugotoviti ter obrazložiti okoliščine o tem, ali tožnik dejansko lahko oziroma ne more razpolagati s premoženjem zaradi hipotekarnega kredita na stanovanjski hiši.

Tožnik ne prereka ugotovitve toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, in ki je v času, za katerega se je ugotavljala upravičenost do BPP, znašal 930,68 EUR. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, kot je določen v 13. členu ZBPP.

V tretji alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP je določeno, da se izjemna BPP dodeli zaradi izrednih finančnih obveznosti, če je prosilcu in njegovi družini nastala izredna finančna obveznost, za katero prosilec ni vedel oziroma z njo ni mogel računati, ker je nastala kot posledica višje sile (npr. potres, poplave). Vendar sodišče ugotavlja, da je tožnik šele v tožbi prvič omenil, da je v poplavah izgubil vse premoženje. Z navedenim ni seznanil toženke pred izdajo izpodbijane odločbe, zato toženka navedenega pri izdaji izpodbijane odločbe ni mogla upoštevati. Prosilec za dodelitev BPP je namreč tisti, ki mora organ obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma o vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do BPP.

Tožnica glede na višino svojih dohodkov, ki so bili ugotovljeni v relevantnem obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP (prvi odstavek 20. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP), pogojev za dodelitev redne BPP ne izpolnjuje. Odprto pa ostaja vprašanje, ali izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne BPP po 22. členu ZBPP. S tem vprašanjem se toženka v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni ukvarjala, saj je presojala le, ali tožnica izpolnjuje materialni kriterij za dodelitev redne BPP po 13. členu ZBPP. Ko je ugotovila, da pogojev za redno BPP zaradi preseganja dohodkovnega cenzusa ne izpolnjuje, je njeno prošnjo zavrnila. Na okoliščine v zvezi s plačevanjem najemnine v višini 400,00 EUR, ki jo tožnica plačuje za podnajemniško stanovanje, v katerega se je bila prisiljena vseliti, po tem ko je dne 9. 10. 2023 zaradi nasilja bivšega moža morala zapustiti svoj dom in vse svoje premoženje, in s tem povezanimi visokimi stroški, se tožnica v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe posebej ni sklicevala. Te okoliščine prvič uveljavlja šele v tožbi v upravnem sporu, saj pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnosti posebne izjave.

Odločitev tožene stranke, da niso izpolnjeni pogoji za ugoditev prošnji za dodelitev BPP za vložitev ustavne pritožbe zoper sklep tega sodišča I U 1077/2023-12 z dne 28. 8. 2023, temelji na bistveni ugotovitvi, da tožnik v upravnem postopku ni zatrjeval, da je v zadevi I U 1077/2023 izčrpal vsa pravna sredstva, poleg tega pa je tožena stranka z vpogledom v U vpisnik tega sodišča ugotovila, da tožnik do dne izdaje izpodbijane odločbe zoper sklep I U 1077/2023-12 z dne 28. 8. 2023 ni vložil nobenega pravnega sredstva. Glede na to je tožena stranka utemeljeno zaključila, da je prošnja za BPP za vložitev ustavne pritožbe zoper sklep tega sodišča I U 1077/2023-12 z dne 28. 8. 2023 očitno nerazumna. Pravilna pa je tudi ugotovitev tožene stranke v izpodbijani odločbi, da pogoji iz 24. člena ZBPP niso izpolnjeni tudi glede prošnje za dodelitev BPP za vložitev pobude za oceno ustavnosti drugega odstavka 22. člena ZUS-1. Ustavno sodišče je namreč z odločbo U-I-69/07-36 z dne 4. 12. 2008 že odločilo, da drugi stavek drugega odstavka 22. člena ZUS-1 v delu, ki se nanaša na pritožbo, ni v neskladju z Ustavo. Upoštevaje navedeno, vložitev ponovne pobude za oceno ustavnosti te določbe ni

Ker tožnik sodne takse po plačilnem nalogu tega sodišča I U 1190/2020 z dne 28. 10. 2021 ni plačal, je FURS na predlog tega sodišča utemeljeno izdal sklep z dne 10. 8. 2022 in začel s postopkom davčne izvršbe, pri čemer je upošteval določbe 159. člena ZDavP-2, ki določa denarne prejemke, ki so izvzeti iz davčne izvršbe, ter določbe 160. člena ZDavP-2, ki določa omejitve pri davčni izvršbi (prim. drugi odstavek 2. točke izreka sklepa). V zvezi s tem je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da slabo finančno stanje ne predstavlja ovire za izdajo sklepa o davčni izvršbi, ampak v skladu z drugim odstavkom 166. člena ZDavP-2 le za njegovo izvršitev. Glede na navedeno je po presoji sodišča pravilen zaključek tožene stranke, da morebitna tožba tožnika v upravnem sporu zoper sklep FURS z dne 10. 8. 2022 nima verjetnega izgleda za uspeh in da je zato ni razumno vlagati (prvi odstavek 24. člena ZBPP).

Tožnik za dodelitev izjemne (22. člen ZBPP) in nujne (36. člen ZBPP) BPP vedno izpolnjevati tudi objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP, po katerem mora organ za BPP preizkusiti, ali ima zadeva, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev BPP, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Presoja tožene stranke, da so v tej zadevi izpolnjeni pogoji za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP na navedeni podlagi, temelji na bistveni ugotovitvi, da je tožnik nadzorstveno pritožbo vložil v že pravnomočno končanem pravdnem postopku, kar pa ni v skladu z namenom ZVPSBNO.

Iz tožbe ni mogoče razbrati, da bi katera koli okoliščina iz 6. ali 7. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, na kateri se sicer tožnik v tožbi pavšalno sklicuje, lahko prišla v poštev v konkretnem primeru. Tožnik le na splošno zatrjuje, da so razlogi za odvzem njegove poslovne sposobnosti: psihično in ekonomsko nasilje države in njegova duševna in socialna stiska ter zmotno meni, da je ugotovitev tožene stranke, da mu je bila odvzeta poslovna sposobnost zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih, nepravilna.

Zakonodajalec je določene okoliščine na strani prosilca, ki vplivajo na njegovo premoženjsko stanje na odhodkovni strani, očitno štel za tako pomembne, da je določil, da se lahko upoštevajo pri dodeljevanju brezplačnih pravnih pomoči. V izjemnih primerih, ki jih našteva drugi odstavek 22. člena ZBPP, je tako dodelitev brezplačne pravne pomoči mogoča pod posebnimi pogoji, ki veljajo ne glede na sicer veljavne določbe zakona o materialnem položaju prosilca in njegove družine, ki jih ZBPP določa v 13. členu.

Tožena stranka s sklicevanjem na preseganje cenzusa iz 13. člen ZBPP, ne more utemeljiti zavrnitve tožnikove prošnje za izjemno BPP zaradi materialne ogroženosti (drugi odstavek 22. člena ZBPP). Cenzus določen za izjemno BPP je namreč določen drugače kot za redno BPP.

Namen določbe prvega odstavka 36. člena ZBPP je zgolj preprečiti položaj, v katerem bi prosilec zaradi postopka odločanja o BPP (v tem okviru pa tudi zaradi ugotavljanja njegovega materialnega položaja) zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Navedena določba pa ne pomeni, da organ za BPP ni upravičen zavrniti prošnje za nujno BPP, kolikor do odločitve zbere podatke o premoženjskem stanju prosilca, ti pa izkazujejo, da zaradi preseganja materialnega cenzusa do BPP ni upravičen. Vezano na izredno BPP sodišče ugotavlja, da toženka s sklicevanjem na preseganje materialnega cenzusa po 13. členu ZBPP zavrnitve prošnje za izjemno BPP ne more utemeljiti. Kot izhaja iz določb ZBPP, je za izjemno BPP v tem zakonu (22. člen) določen drugačen cenzus kot za redno BPP, da bi tožnik presegal (tudi) tega, pa toženka v izpodbijani odločbi ni ugotovila.

Pri nujni Bpp gre za enak materialni cenzus, kot pri redni BPP, ter je na tej podlagi organ upravičen zavrniti prošnjo za nujno Bpp, kolikor do odločitve zbere podatke o premoženjskem stanju prosilca, ti podatki pa izkazujejo, da zaradi preseganja materialnega cenzusa, do BPP ni upravičen. Glede na to, da je tožnik v prošnji izrecno uveljavljal dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči, organ pa se do njegovih navedb ni opredelil, niti ni tožnika v zvezi s tem pozval na dopolnitev njegove vloge, ter v izpodbijani odločbi tudi ni obrazložil razlogov za zavrnitev prošnje za dodelitev izjemne BPP, glede na materialni kriterij iz prvega odstavka 22. člena ZBPP, je tožbeni ugovor, da je organ zgrešil bistveno kršitev določb postopka utemeljen.

Pri nujni BPP gre za enak materialni cenzus, kot pri redni BPP, ter je na tej podlagi organ upravičen zavrniti prošnjo za nujno BPP, kolikor do odločitve zbere podatke o premoženjskem stanju prosilca, ti podatki pa izkazujejo, da zaradi preseganja materialnega cenzusa, do BPP ni upravičen. Glede na to, da je tožnik v prošnji izrecno uveljavljal dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči, organ pa se do njegovih navedb ni opredelil, niti ni tožnika v zvezi s tem pozval na dopolnitev njegove vloge, ter v izpodbijani odločbi tudi ni obrazložil razlogov za zavrnitev prošnje za dodelitev izjemne BPP, glede na materialni kriterij iz prvega odstavka 22. člena ZBPP, je tožbeni ugovor, da je organ zgrešil bistveno kršitev določb postopka utemeljen.

Nujna BPP se dodeli le v primerih, ko materialni položaj tožnika ni znan oziroma bi njegovo ugotavljanje terjalo toliko časa, da bi prišlo do zamude roka za kakšno pravno dejanje, posledično pa tudi do izgube pravice opraviti to dejanje. Z izdajo izpodbijane odločbe ni prišlo do kakršne koli zamude roka, poleg tega pa ni namen dodelitve nujne BPP, da se ta dodeli osebi, za katero se ve, da po materialnem pogoju ni upravičena do BPP in se potem od nje skladno s petim odstavkom 36. člena ZBPP terja vračilo neupravičeno prejeto BPP.

Tožena stranka se ni opredelila do tožnikovih navedb v dopolnitvi prošnje za BPP z dne 31. 10. 2022, s katerimi se je skliceval na delen odvzem svoje poslovne sposobnosti, kar je prav tako lahko razlog za priznanje izjemne BPP

Glede na to, da je tožnik v predmetni prošnji izrecno uveljavljal dodelitev izjemne oziroma nujne BPP, organ pa se do njegovih navedb ni opredelil, niti ni tožnika s tem v zvezi pozval na dopolnitev njegove vloge ter v izpodbijani odločbi tudi ni obrazložil razlogov za zavrnitev njegove prošnje za dodelitev izjemne BPP, je tožbeni ugovor, da je organ zagrešil bistveno kršitev določb ZUP utemeljen. Sodišče namreč izpodbijane odločbe, glede na to, da ne vsebuje obrazložitve glede zavrnitve izjemne BPP, za katero je tožnik, kot rečeno, izrecno zaprosil, ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

Izjemna BPP se lahko dodeli tudi, če je pretežni del lastnega dohodka prosilca ali katerega od družinskih članov namenjen plačilu oskrbnine za institucionalno varstvo (npr. plačilo oskrbnine v domu starejših občanov).

Tožnik ne prereka ugotovitve toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, in ki je v času, za katerega se je ugotavljala upravičenost do BPP, znašal 843,78 EUR. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, kot je določen v 13. členu ZBPP. Tožniku je bila pravnomočno delno odvzeta poslovna sposobnost za vsa dejanja, povezana s sodnimi, upravnimi in drugimi postopki, in sicer ravno zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Glede na navedeno je toženka tudi v tem delu pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev izjemne BPP, kot je določen v 6. alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP.