22. člen ZSV

Nobena od duševnih bolečin oziroma nevšečnosti, ki so bile ugotovljene v dokaznem postopku, ni takšna, da bi odstopala od nepremoženjske škode, ki so jo ponavadi utrpeli izbrisani. Med zaslišanjem tožnica o nadpovprečnih duševnih bolečin ni povedala ničesar, prav tako ni predlagala niti postavitve izvedenca ustrezne (psihiatrične) stroke, gole navedbe o nadpovprečnem obsegu nepremoženjske škode za ugoditev tožbenemu zahtevku pa ne zadostujejo.

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Tožnica je zahtevek za povrnitev premoženjske škode, ki naj bi ji nastala zaradi posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva v obdobju od 26. 2. 1992 do 18. 12. 2013, temeljila na trditvah o izgubi prihodkov v obliki zajamčene plače in socialnih transferjev (socialne pomoči in otroških dodatkov). Po presoji sodišča prve stopnje njen tožbeni zahtevek v tem delu ni utemeljen, ker ni podane vzročne zveze med toženkinim protipravnim ravnanjem, t. j. dejstvom izbrisa, in nastalo škodo in tudi ne same škode. Za zavrnitev tožbenega zahtevka iz naslova povrnitve premoženjske škode v obliki povračila socialne pomoči zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva ne zadošča ugotovitev, da tožnica ni dokazala, ali in kakšne socialne transferje je prejemala pred izbrisom, ali je za dodelitev kakšnega izmed njih kadarkoli sploh zaprosila ter, ali je in kakšne prihodke je imela v času izbrisa. Pri presoji, ali je tožnica zaradi toženkinega protipravnega ravnanja upravičena do povračila izgubljene denarne socialne pomoči, je treba izhajati iz določb v spornem obdobju veljavnega ZSV in dejstva, da zgolj okoliščina posameznikove brezposelnosti ne pomeni avtomatično, da je gotovo u

Prvostopenjsko sodišče pa pri odmeri višine denarne odškodnine citiranega določila drugega odstavka 5. člena ZPŠOIRSP ni upoštevalo. Razsodilo je, da se tožnici poleg že priznanih 6.150,00 EUR v upravnem postopku, prizna v predmetnem sodnem postopku še 12.300,01 EUR odškodnine, s čemer je napačno uporabilo materialno pravo. Od zneska 12.300,01 EUR, ki ga je tožnici dosodilo prvostopenjsko sodišče, je potrebno odšteti v upravnem postopku pravnomočno določeno odškodnino v višini 6.150,00 EUR. V skladu z drugim odstavkom 5. člena ZPŠORSP tako gre tožnici v sodnem postopku odmerjena odškodnina v višini 6.150,01 EUR.

Pri presoji premoženjskega stanja se upošteva tudi nepremično premoženje, ki ne prinaša dohodkov, če gre za nepremičnine, ki imajo tržno vrednost in je z njimi mogoče razpolagati ter tako obstaja realna možnost za vnovčenje premoženja zaradi plačila takse. Likvidnostno stanje stranke se upošteva, ko je stranka podjetnik posameznik ali pravna oseba.

V obravnavani zadevi je tožnik prošnjo za nujno BPP vložil zaradi vložitve ugovora zoper plačilni nalog, hkrati pa je ugovor tudi vložil. Glede na to ter ob upoštevanju okoliščine, da postulacijsko sposobnost za vložitev navedenega pravnega sredstva tožnik izkazuje (ni predpisano obvezno pravno zastopanje), po presoji sodišča tožnik zmotno meni, da bi mu nujna BPP morala biti priznana ter da bi organ za BPP o njegovi vlogi ne mogel odločiti kot o prošnji za dodelitev redne BPP za zadevo, na katero se prošnja nanaša. Tožnik je prošnji priložil odločbo centra za socialno delo (po kateri je bil upravičen do enkratne izredne denarne socialne pomoči v enkratnem znesku v višini 229,52 EUR). Vendar na podlagi te odločbe tožnik ne šteje za prosilca, ki (redno) prejema denarno socialno pomoč, zato mu organ za BPP ni mogel dodeliti izredne BPP. Pravilen je zaključek organa za BPP, da je tožnik z lastnim dohodkom, tj. povprečnim mesečnim dohodkom iz naslova pokojnine, ki je v obdobju od avgusta do oktobra 2010 znašal mesečno 818,92 EUR – pokojnina v skladu s 27. členom ZSV tudi prejemek, ki šteje kot lastni dohodek, s čimer je presegel mejni znesek iz drugega odstavka 13. člen

Mesečni dohodek prosilca je presegel 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (ki je v času odločanja organa za BPP znašal 461,22 EUR). Takšno dejansko stanje pa je narekovalo odločitev o zavrnitvi njegove prošnje za dodelitev BPP, tudi če je bila prošnja vložena za nujno BPP. S sprejeto odločitvijo organ za BPP ni obšel namena določbe 36. člena ZBPP. Tožnik ni izkazal, da bi mu bila s pravnomočno odločbo sodišča odvzeta poslovna sposobnost, zato lahko tudi sam zastopa svoje pravice in koristi pred organi in sodišči v RS. Iz vložene tožbe pa ne izhaja, da bi obstajal dvom, da tožnik ne bi bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj in skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi, v zvezi s sporno odločitvijo. Organ za BPP ni kršil pravil upravnega postopka, ker je upošteval procesna dejanja, ki jih je opravil sam tožnik, sodišče pa v postopku v upravnem sporu ni postopalo po drugem odstavku 81. člena ZPP oziroma ugotavlja, da ni pogojev za postavitev začasnega zastopnika po šestem odstavku 82. člena ZPP.

Register nepremičnin je javna evidenca o vseh nepremičninah, ki v evidenčnem smislu vzpostavlja nepremičnino ter zagotavlja uporabo podatkov o nepremičninah za namene prostorskega razvoja, davčne politike in izvajanja statističnih opazovanj, zato je uporaba teh podatkov, ki jih je tožnica na podlagi poziva upravnega organa temu tudi predložila, pravilna. Kljub pasivnosti tožnice v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči sodišče meni, da bi vrednost v tej zadevi relevantnega premoženja (ki se mora glede na določbo prvega odstavka 12. člena ZBPP upoštevati kot skupna vrednost premoženja tožnice oz. njene družine) morala biti razčiščena v postopku pridobitve brezplačne pravne pomoči, predvsem glede na določbo 9. člena ZUP, ki se nanaša na sodelovanje stranke v postopku. To velja toliko bolj v konkretnem primeru, ko tožnica v prej navedenem pozivu k dopolnitvi vloge ni bila opozorjena na posledice, če ne bo predložila drugačnih podatkov o vrednosti nepremičnine.

Tožnica ne izpolnjuje pogojev, določenih v 22. členu ZBPP, saj ni z ničemer izkazala, da so ji zaradi zdravstvenih razlogov nastali stroški, ki so povezani z njenim zdravljenjem, obremenjeni z upravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje in so potrebni zaradi njene stopnje invalidnosti ali njene druge oblike telesne okvare ali duševne motnje. Med te stroške namreč znesek premije za zavarovanje v višini 24,62 EUR ne sodi, ostalih stroškov, ki bi nastali v zvezi z njenim zdravstvenim stanjem, pa tožnica ni ne specificirala ne izkazala z listinami.

Med strankama ni sporno, da vrednost nepremičnine, s katero tožeča stranka lahko razpolaga, znaša 45.000,00 EUR, kar presega znesek 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 13.771,20 EUR, s tem pa pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči po 1. odstavku 23. člena ZSV niso podani.

Pri omogočanju dostopa do brezplačne pravne pomoči se v skladu z določbami ZBPP in ZSV šteje, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Ob zahtevi ZBPP, da morata biti za dodelitev BPP kumulativno izpolnjena tako subjektivni kot objektivni kriterij, na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati tožničino pojasnjevanje objektivnih okoliščin, zaradi katerih je primorana vložiti tožbo. Ob ugotovitvi, da ni izpolnjen subjektivni (finančni) pogoj, tudi morebitna (v tej zadevi nepresojana) ugotovitev, da je izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP, do drugačne odločitve ne more privesti.

Tožnik presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 22. členu ZSV, zato ni izpolnjen finančni pogoj iz 13. člena ZBPP za odobritev BPP.

Ker v predloženih upravnih spisih zadeve ni nobenega uradnega dokumenta ali drugega relevantnega dokazila, iz katerega bi izhajalo, kolikšno mesečno preživnino za svojo hčerko tožnik dejansko plačuje, je ostalo dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno.

Eden od kriterijev za dodelitev brezplačne pravne pomoči predstavlja finančni položaj prosilca. Med strankama v konkretnem primeru je sporen cenzus, ki ga je zakonodajalec v ZSV določil kot nujen pogoj za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Ker tožničin mesečni prihodek v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, je treba prošnjo za brezplačno pravno pomoč zavrniti.

Odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da je tožnik s prejemki v zadnjih 3 mesecih v višini 1.181,55 EUR presegel z zakonom določeni cenzus. Sodišče ob tem, med strankama nespornim podatku pritrjuje tožniku, da je bila odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP nepravilna.

V skladu s petim odstavkom 27. člena ZSV se od lastnega dohodka odštejejo izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova, zato je dejstvo o tem, v kakšni višini tožnik plačuje preživnino, pomembno za ugotovitev tožnikovega dohodka. Zgolj zemljiška knjiga je tista javna knjiga, v kateri se vodijo podatki o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z njimi, zato toženka dejstva tožnikovega lastništva sporne nepremičnine ne bi smela opreti zgolj na podatke v obvestilu o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, pač pa na podatke v zemljiški knjigi ali drug pridobitni naslov (dedovanje, zakon, odločbo državnega organa), na podlagi katerega se pridobi lastninsko pravico na originaren način.

V zadnjem trimesečju pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prejeta kmetijska subvencija se pri ugotavljanju upoštevanega mesečnega dohodka preračuna na povprečni mesečni znesek, kar pomeni, da se kot relevanten mesečni dohodek zadnjega trimesečja upošteva le pozitivna razlika med minimalnim dohodkom po ZSV in na že naveden način ugotovljenim povprečnim mesečnim zneskom prejete subvencije.

Ker tožničin mesečni prihodek v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka po ZSV, je odločitev o zavrnitvi tožničine vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilna.

Z nesporno ugotovljenim zneskom lastnega dohodka družine (461,00 EUR) je presežena dvakratna višina zneska minimalnega dohodka (459,04)EUR, torej meja, ki predstavlja prag za upravičenost do brezplačne pravne pomoči.