UPRS sodba III U 265/2009

1. Tožba se zavrne.

2. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prve stopnje ugodil predlogu 15-ih predlagateljev – prizadetih strank in dovolil obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo Upravne enote Sežana št. 351-98/2008-3 z dne 19.6.2008, s katero je bilo investitorjema A. in B. d.o.o., dano gradbeno dovoljenje za gradnjo reševalne postaje na zemljišču s parc. št. 4050/5, 4046/3, 6211/1 k.o. C. v obsegu, da se v postopek pritegne kot stranka predlagatelje obnove postopka. Z istim sklepom je tudi zadržal izvršitev gradbenega dovoljenja z dne 19.6.2008. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa upravni organ prve stopnje navaja, da so predlagatelji dne 28.7.2008 podali predlog za obnovo postopka, ki so ga dopolnili dne 19.8.2008 in 24.9.2008. K predlogu so skladno z določbo 70. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. list RS, št. 102/04, 14/05, 93/05 in 126/07 – v nadaljnjem besedilu ZGO-1) priložili ekspertno mnenje, iz katerega izhaja, da je vplivno območje v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno. Upravni organ je ob preverjanju ali je predlog za obnovo upravnega postopka dovoljen, popoln, pravočasen in ali ga je podala upravičena oseba, ter ali je okoliščina na katero se predlog opira verjetno izkazana ugotovil, da je predlog za obnovo postopka pravočasen, saj je bil podan v roku enega meseca odkar je predlagatelj izvedel, da je bila odločba izdana. Ugotovil je, da vplivno območje, kot ga je prikazal odgovorni projektant v projektni dokumentaciji, ki je bila osnova za izdajo gradbenega dovoljenja poteka po parcelah investitorjev. Na podlagi dostavljenega ekspertnega mnenja pa je ugotovil, da so okoliščine za obnovo postopka, na katere se predlog nanaša verjetno izkazane. V postopku, ki se je končal z gradbenim dovoljenjem, katerega obnova je predlagana, predlagatelji neupravičeno niso bili udeleženi kot stranka in jim ni bila dana možnost varovanja pravic in pravnih koristi, zato je predlog, ki je podan na podlagi 9. točke 260. člena ZUP utemeljen, zato je upravni organ na podlagi 1. odstavka 268. člena ZUP dovolil obnovo. Na podlagi 2. odstavka 272. člena ZUP je zadržal izvršitev odločbe, glede katere je bila dovoljena obnova postopka.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da se ne strinja z navedbo predlagateljev, da jim ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Od konca leta 2007 do izdaje gradbenega dovoljenja, so bili predlagatelji večkrat seznanjeni o bodoči gradnji reševalne postaje. V skladu s 142. členom ZUP so imeli možnost podati zahtevo za vstop v postopek kot stranski udeleženci, pa tega niso storili. Predlagatelji so bili seznanjeni z bodočo gradnjo reševalne postaje zato ni utemeljen njihov predlog za obnovo postopka na podlagi 9. točke 260. člena ZUP. Predlagatelji so vedeli oziroma so iz okoliščin mogli sklepati, da je bilo izdano gradbeno dovoljenje, zato dvomi, da so predlagatelji izvedeli zanj šele 10.7.2008. Za samo gradnjo je bilo veliko zanimanja, veliko pa je bilo tudi napisanega v dnevnem časopisju. Upravni organ prve stopnje bi moral zahtevo predlagateljev zavreči, namesto tega pa jih je dne 1.8.2008 pozval na dopolnitev predloga za obnovo postopka s predložitvijo ekspertnega mnenja, čeprav so predlagatelji že v sami vlogi navedli, da bodo ekspertno mnenje priložili v roku 15 dni od dneva podaje predloga. S tem, ko je predlagatelje pozval na dopolnitev predloga, je upravni organ prve stopnje kršil določbe 3. in 4. odstavka 70. člena ZGO-1, saj je podaljšal rok za podajo ekspertnega mnenja, ki je poseben zakonski rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Predlagatelji so šele dne 19.8.2008 dopolnili predlog za obnovo postopka s predložitvijo ekspertnega mnenja in ga nato 24.9.2008 še enkrat dopolnili z mnenjem iz katerega izhaja, da je predvidena gradnja tudi v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom. V nadaljevanju ugovarja odločbi Ministrstva za okolje in prostor, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper izpodbijani sklep upravnega organa prve stopnje. Pritožbenemu organu očita, da v obrazložitvi odločbe ni odgovoril na njene pritožbene navedbe glede kršitve 15 dnevnega roka za predložitev ekspertnega mnenja. V danem primeru veljajo določila ZGO-1 kot določila posebnega zakona in ne določila ZUP, zato niso podani pogoji za obnovo postopka in v posledici tega zadržanja izvršitve predmetne odločbe. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Prizadete stranke v odgovoru na tožbo po svojem pooblaščencu prerekajo tožbene navedbe tožeče stranke. V daljšem odgovoru povzemajo potek celotnega postopka in navajajo razloge, zakaj naj bi bilo ravnanje upravnega organa prve stopnje in tožene stranke pravilno. V zvezi s pravočasnostjo vložitve predloga za obnovo postopka navajajo, da je v zadevi bistveno kdaj so bile stranke v postopku seznanjene s samo izdajo gradbenega dovoljenja, to pa je dne 7.7.2008, ko so predlagatelji opazili prve gradbene premike oziroma dne 10.7.2008, ko so stranke na Upravni enoti v Sežani dobile uradno informacijo o izdaji spornega gradbenega dovoljenja. Vztrajajo pri tem, da je bilo z ekspertnim mnenjem priloženim ob dopolnitvi predloga z dne 19.8.2008 izkazano, da je bilo vplivno območje objekta v zadevi v projektu za izdajo spornega gradbenega dovoljenja prikazano napačno.

K točki 1 izreka:

Tožba ni utemeljena.

Na podlagi ugotovitev izpodbijanega sklepa, ki temelji na podatkih iz posredovanih upravnih spisov, je po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje ob upoštevanju določb Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07 in 65/08 – v nadaljnjem besedilu ZUP) tudi pravilno uporabila materialni zakon. Sodišče zaradi tega sledi utemeljitvi izpodbijanega sklepa in odločbe upravnega organa druge stopnje in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 72. člena Zakona o upravnem sporu Ur. list RS, št. 105/06 – v nadaljnjem besedilu ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

Iz upravnega spisa in izpodbijanih odločb izhaja, da so predlagatelji obnove postopka (v nadaljnjem besedilu prizadete stranke) dne 28.7.2008 podali predlog za obnovo postopka, zaključenega z odločbo Upravne enote Sežana št. 351-98/2008-3 z dne 19.6.2008, ki je bilo investitorjema vročeno dne 20. oziroma 26.6.2008. Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da je upravni organ prve stopnje dne 1.8.2008 prizadete stranke pozval, da v skladu s 67. členom ZUP svoj predlog dopolnijo v roku 15 dni, tako da v skladu s 70. členom ZGO-1 svojo vlogo opredelijo kot predlog za obnovo postopka iz 3. ali 4. odstavka 70. člena ZGO-1 in predlogu predložijo ekspertno mnenje, ki ga izdelala za to pooblaščena oseba. Zadnji izmed predlagateljev je poziv upravnega organa prve stopnje prejel 14.8.2008 in je zato ta datum treba šteti kot datum od katerega je pričel teči 15 dnevni rok za dopolnitev vloge. Predlagatelji so dne 19.8.2008 svoj predlog za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja dopolnili tako, da so obnovo postopka predlagati iz razloga po 2. in po 3. odstavku 70. člena ZGO-1 in k predlogu priložili ekspertno mnenje iz katerega izhaja, da naj bi bilo vplivno območje objekta v projektni dokumentaciji za izdajo spornega gradbenega dovoljenja prikazano napačno (3. odstavek 70. člena ZGO-1). Na ponovni poziv upravnega organa prve stopnje pa so predlagatelji dne 24.9.2008 dopolnili svoj predlog tako, da so pravilno navedli obnovitvena razloga po 3. in 4. odstavku 70. člena ZGO-1, s fotografijami gradbišča spornega objekta ter dodatnim mnenjem, da je predvidena gradnja v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (4. odstavek 70. člena ZGO-1).

Po oceni sodišča je zmotno stališče tožeče stranke, ki meni, da so zatrjevani tožbeni razlogi nepravilne uporabe materialnega prava in v zvezi s tem kršitve pravil upravnega postopka podani z okoliščinami, na katere se sklicuje. Kakor izhaja iz zgoraj navedenih dokazov sodišče ne dvomi, da so prizadete stranke vložile predlog za obnovo postopka v roku določenem v 5. točki 1. odstavka 263. člena ZUP. Trditve tožeče stranke, da so prizadete stranke izvedele za izdajo spornega gradbenega dovoljenja preden je investitor pričel z gradbenimi deli nimajo podlage v upravnem spisu niti v dokazih, ki jih je v zadevi priložila tožeča stranka. Zgolj splošno zatrjevanje tožeče stranke, da so lahko iz medijev izvedele, da je bilo sporno gradbeno dovoljenje izdano, ni zadosten dokaz za to, da so prizadete stranke izvedele za izdajo gradbenega dovoljenja pred tem, ko je investitor pričel z deli na gradbišču (7.7.2008). Tožeča stranka pa se tudi moti, da so prizadete stranke predložile organu prve stopnje ekspertno mnenje po preteku z zakonom določenega 15 dnevnega roka in bi zato moral upravni organ prve stopnje predlog prizadetih strank kot nepopoln zavreči. Po določbi 3. odstavka 70. člena ZGO-1 je dolžna oseba, ki meni, da je vplivno območje prikazano napačno, k pritožbi oziroma predlogu za obnovo postopka najpozneje v 15-ih dneh po vloženi vlogi, pristojnemu organu predložiti ekspertno mnenje, iz katerega izhaja, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno. V konkretnem primeru je torej bilo ekspertno mnenje, ki je bilo predloženo upravnemu organu prve stopnje na podlagi njegovega poziva vloženo pravočasno, kot pravilno ugotavljata upravni organ prve stopnje in upravni organ druge stopnje. V obravnavanem primeru pa ni mogoče mimo tega, da določbi 3. in 4. odstavka 70. člena ZGO-1, ki zahtevata predložitev ekspertnega mnenja predstavljata omejevanje možnosti uveljavljanja pravice do pravnega sredstva, ki je stranki zagotovljeno s 25. členom Ustave RS, zato je treba določbe o roku, v katerem je stranka dolžna predložiti zahtevano dokazilo, razlagati v korist stranke. To pa po mnenju sodišča pomeni, da rok 15 dni lahko učinkuje od takrat, ko je bila stranka, ki zahtevanega izvedeniškega mnenja ni priložila k vlogi, na to pomanjkljivost in njeno pravno posledico posebej opozorjena po določbah 67. člena ZUP (tako tudi sklep Upravnega sodišča RS U 2060/2004 z dne 27.1.2005). Neutemeljeni pa so tudi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na neobstoj obnovitvenih razlogov iz 9. točke 260. člena ZUP. Iz ekspertnega mnenja z dne 19.8.2008 in celo iz vodilne mape projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja namreč izhaja, da bi morale biti prizadete stranke vključene v postopek izdaje spornega gradbenega dovoljenja, saj je meja vplivnega območja v projektu vrisana in prikazana neposredno do zidu večstanovanjskega objekta stoječega na zemljišču parc. št. 4050/10 k.o. C., ki je v solasti predlagateljev obnove postopka. Tudi po mnenju sodišča je pri tako določenem vplivnem območju verjetnost vpliva na sosednji objekt povsem realno podana in je določen vpliv objekta v zadevi na sosednje zemljišče pričakovan, zato imajo tožeče stranke izkazan pravni interes za udeležbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. V obnovljenem postopku pa se bo ugotavljalo, kolikšni so vplivi na nepremičnine v vplivnem območju objekta in njihova dopustna raven, upoštevaje pri tem veljavne prostorske akte, ki veljajo na območju predvidenega posega v prostor. Glede na to, da so predlagatelji izkazali obstoj obnovitvenega razloga iz 9. točke 260. člena ZUP v zvezi s 3. odstavkom 70. člena ZGO-1, so ugovori, ki se nanašajo na dokazovanje in gradnjo v nasprotju z izvedbenim prostorskim aktom (čl. 70/4 ZGO-1) za odločitev v tej zadevi nepomembni, o teh ugovorih pa se bo moral upravni organ prve stopnje izreči v obnovljenem postopku.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu z določbo 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K točki 2 izreka:

Izrek o stroških postopka temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1 po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.