VSL Sklep II Cp 416/2021

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnika nosita sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da na stavbi z naslovom G., stavba ID znak 000-1226, stoječi na parceli ID znak 000-1389/1, obstoji etažna lastnina; ugotovilo splošna skupna dela stavbe ID znak 000-1226, ki sta last vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe; ugotovilo posamezne dele stavbe ID znak 000-1226 in lastništvo na posameznih delih stavbe (I. točka izreka). Nadalje je ugotovilo, da obstoji etažna lastnina na stavbi ID znak 000-1222, stavbi brez naslova, stoječi na parceli ID znak 000-1389/2; da je parcela ID znak 000-1389/2 splošni skupni del navedene stavbe, ki je last vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe; ugotovilo posamezne dele stavbe ID znak 000-1222 in lastništvo na teh posameznih delih stavbe (II. točka izreka). Po pravnomočnosti sklepa je zemljiški knjigi odredilo vpis etažne lastnine v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vzpostavljanja etažne lastnine, vpisane z ID 0000, in izbris zaznambe postopka vzpostavljanja etažne lastnine.

2Zoper sklep se pritožujeta udeleženca A. A. in B. B., ki izpodbijata 3. podtočko točke II. 2. izreka izpodbijanega sklepa, v kateri je sodišče odločilo, da je del stavbe z ID znakom 000-1222-3 last predlagateljev, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožnika predlagata, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa spremeni tako, da ugotovi, da sta udeleženca A. A. in B. B. lastnika dela stavbe ID znak 000-1222-3, vsak do ½, podredno, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje sodišču prve stopnje.

Sodišče je v izpodbijani točki odločilo o lastništvu dela stavbe ID znak 000-1222-3, ki v naravi predstavlja drvarnico. Na tem delu stavbe sta A. A. in B. B. uveljavljala lastninsko pravico, vsak do ½. Sodišče ni imelo pravne in dejanske podlage, da bi na spornem delu stavbe ugotovilo lastninsko pravico predlagateljev. Iz odločbe o denacionalizaciji ne izhaja, da bi bili predlagatelji lastniki navedenega dela stavbe, temveč je upravni organ ugotovil, da so lesene drvarnice na dvorišču pritikline. To dejstvo ugotavlja tudi sodišče prve stopnje. Predlagatelji z odločbo o denacionalizaciji z dne 21. 8. 2001 niso pridobili lastninske pravice na stavbi ID znak 000-1222 niti na njenih posameznih delih. Ne drži trditev predlagateljev, da sta bila iz denacionalizacije izvzeta samo stanovanje št. 4 in podstrešje zgradbe, saj so bili izvzeti tudi skupni deli stavbe in posamezni deli stavbe, ki tvorijo sestavni del stanovanj, torej zlasti drvarnice. Predlagatelji zato za lastninsko pravico na spornem delu stavbe nimajo pravnega naslova in niso izkazali močnejšega pravnega naslova od pritožnikov.

Sodišče bi moralo ugotoviti, h kateri glavni stvari sodi posamezna pritiklina, česar ni storilo in je nepopolno ugotovilo dejansko stanje. V dvomu v skladu z drugim odstavkom 17. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) pritiklina deli usodo glavne stvari. S tem, ko sta udeleženca izkazala svojo lastninsko pravico na glavni stvari, sta izkazala tudi lastninsko pravico na njeni pritiklini. Tega sodišče ni upoštevalo. Izpodbijani sklep je protisloven. Sodišče namreč ugotavlja, da gre pri drvarnicah za pritikline, lastninsko pravico na njih pa želi ugotavljati neodvisno od usode glavne stvari. Drvarnica - del stavbe ID znak 000-1222-3 - s stanovanjem pritožnikov predstavlja funkcionalno zaokroženo celoto. Udeleženca sta z lastninsko pravico na glavni stvari pridobila tudi lastninsko pravico na njeni pritiklini, kar bi sodišče moralo upoštevati.

Podredno sta pritožnika uveljavljala pridobitev lastninske pravice na delu stavbe ID znak 000-1222-3 na podlagi priposestvovanja, saj sta na njem že od leta 1986 izvajala dobroverno lastniško posest. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo 20. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), saj obveznost predložitve listine o pridobitvi lastninske pravice na spornem delu stavbe, sklenjene v zadnjih 10 letih, iz navedene določbe ne izhaja. Sodišče je spregledalo, da je posest lastniška, če temelji na pravnem naslovu. Pritožnika sta v vlogi z dne 16. 3. 2020 pojasnila, da lastniško posest izvršujeta na podlagi pogodbe o premoženjskih razmerjih z dne 25. 7. 1986, sklenjene z Občino X. Ker se je ta pogodba izgubila, sta pritožnika s S., z. o. o., dne 21. 3. 2017 sklenila pogodbo o medsebojnih premoženjskih razmerjih in uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja, na podlagi katere je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo lastninsko pravico udeležencev na stanovanju ID znak 000-1226-9. V pogodbi z dne 21. 3. 2017 je nedvoumno potrjen obstoj pogodbe z dne 25. 7. 1986, zato je zaključek sodišča, da udeleženca nista izkazala obstoja pravnega naslova za njuno lastniško posest, napačen. Dejstvo, da se je pogodba kasneje izgubila, ne pomeni, da ni obstajala in da udeleženca na njeni podlagi nista izvrševala lastniške posesti tudi na delu stavbe ID znak 000-1222-3. Sodišče bi moralo te okoliščine v dokaznem postopku razjasniti. Lahko bi se oprlo na pogodbo, ki sta jo prav tako z Občino X leta 1989 sklenila pravna prednika udeleženke E. E. Tudi v navedeni pogodbi se drvarnica omenja kot sestavni del stanovanja.

3Predlagatelji v odgovoru na pritožbo tej nasprotujejo in predlagajo njeno zavrnitev. Poudarjajo, da je bila predlagateljem oziroma njihovi pravni prednici z odločbo o denacionalizaciji v postopku denacionalizacije vrnjena celotna podržavljena nepremičnina na naslovu G. parc. št. 1389 - stavbišče s hišo v izmeri 307 m2 in dvorišče v izmeri 154 m2, razen dvosobnega stanovanja št. 4/I v izmeri 64,97 m2 in podstrešja zgradbe v izmeri 120,04 m2, ki je bilo preurejeno v stanovanja. Predlagatelji so tako z odločbo državnega organa, skladno z 42. členom SPZ, pridobili lastninsko pravico na celotni nepremičnini in njenih sestavnih delih, razen na tem, kar je bilo izvzeto od vračila. Menijo, da je napačna odločitev sodišča tudi glede posameznih delov ID znak 000-1222-1 in 000-1222-4, vendar se predlagatelji zoper ta del odločitve niso pritožili.

Ker v upravnem postopku postane pravnomočen in izvršljiv samo izrek odločbe, je ugotovitev upravnega organa v obrazložitvi, da se na dvorišču nahajajo lesene drvarnice, ki so pritikline stanovanj, brezpredmetna in se je v bistvu nanašala samo na spremembo površine stavbišča. Sodišče ni imelo razlogov za zaključek, da so drvarnice pritikline stanovanj in tega glede na formulacijo tudi ni storilo. Ker noben drug udeleženec ne izkazuje pravnega temelja pridobitve posameznega dela ID znak 000-1222-3, je sodišče upoštevaje prvi odstavek 31. člena ZVEtL-1 pravilno ugotovilo, da so lastniki tega dela zemljiškoknjižni lastniki. Zmotno je tudi pravno naziranje nasprotnih udeležencev, da sta pridobila lastninsko pravico na spornem posameznem delu s priposestvovanjem. Razlogi sodišča prve stopnje v 16. točki obrazložitve so pravilni. Na premoženju, ki je predmet postopka denacionalizacije, lastninske pravice s priposestvovanjem upoštevaje prvi odstavek 44. člena SPZ niti ni mogoče pridobiti.

4Udeleženca C. C. in D. D. v odgovoru na pritožbo navajata, da zavzemata enako stališče kot pritožnika ter pojasnjujeta, da sta se sama znašla v identičnem položaju. Pridružujeta se stališču pritožbe, da predlagatelji niso izkazali močnejšega pravnega naslova od udeležencev. Sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja. Lastniki podstrešnih stanovanj so sočasno z uporabo stanovanja na podlagi lastninske pravice v dobri veri več kot 20 let razpolagali tudi s pritiklino, priposestvovali so tudi lastninsko pravico na drvarnici. Pritiklina deli usodo glavne stvari. Navajata, da v odgovoru izrekata, da predlagata ugoditev pritožbi.

Podredno navajata, da želita tudi sama uveljavljati lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja na drvarnici ID znak 000-1222-2 in se s tem priglašata k pritožbi B. B. in A. A. Predlagata, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se v 2. podtočki točke II izreka ugotovi, da sta D. D. in C. C. lastnika dela stavbe ID znak 000-1222-2, vsak do ½. Predlagata ponovno presojo dejanskega stanja na njunem delu stavbe in razveljavitev sklepa v 2. podtočki točke II.

5Pritožba ni utemeljena.

Glede vloge udeležencev C. C. in D. D.:

6V svoji vlogi D. D. in C. C. navajata, da gre za odgovor na pritožbo in predlagata, da sodišče pritožbi ugodi. Le podredno navajata, da želita tudi sama uveljavljati lastninsko pravico na drvarnici ID znak 000-1222-2 ter navajata, da se priglašata k pritožbi V. in A. A. Njuno vlogo je sodišče prve stopnje štelo za odgovor na pritožbo in višjemu sodišču ni bila predložena kot pritožba. Tudi če bi jo sodišče štelo (tudi) za pritožbo, za njeno obravnavanje (še) niso izpolnjeni pogoji. Glede na datum njene vložitve bi bila tudi prepozna.¹ Sodišče druge stopnje je ob povedanem njuno vlogo upoštevalo (le) kot odgovor na pritožbo.

Glede pritožbe udeležencev A. A. in B. B.:

7ZVEtL-1 je interventni zakon. V skladu z namenom, da osebam, ki s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, omogoči vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, zakon olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev iz ZVEtL-1, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa (18. člen ZVEtL-1). Med udeleženci postopka sodišče spornih dejstev v postopku ne rešuje niti postopka ne prekinja, temveč odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL-1, če se ti ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).

8Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da pritožnika nista izkazala lastninske pravice na spornem delu stavbe z ustrezno listino. Zatrjevala sta namreč, da sta lastnika dela stavbe ID znak 000-1222-3, ker že od 25. 7. 1986, ko je bila sklenjena okvirna pogodba o premoženjskih razmerjih o izgradnji podstrešnega stanovanja, izvršujeta neposredno lastniško posest na predmetni drvarnici, ki služi njunemu stanovanju. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da bi morala izkazati pridobitev sporne drvarnice s pravnim naslovom (listino), česar nista storila. Pritožnika ne zatrjujeta, da sta pravni naslov izkazala, kot to zahteva 19. člen ZVEtL-1, pač pa, da sta z izkazano lastninsko pravico na glavni stvari pridobila tudi lastninsko pravico na njeni pritiklini. Takšno zatrjevanje je v postopku po ZVEtL-1 neutemeljeno. Glede na vsebino odločbe o denacionalizaciji z dne 21. 8. 2001, ki so jo predložili predlagatelji (in s katero je bila predlagateljem oz. njihovi pravni prednici vrnjena stanovanjska zgradba v G., parc. št. 1389 - stavbišče s hišo v izmeri 307 m2 in dvorišče v izmeri 154 m2, vl. 752 k. o. 000, razen dvosobnega stanovanja št. 4/I v izmeri 64,97 m2, v lasti F. F. in G. G., in podstrešja zgradbe v izmeri 120,4 m2, ki je bilo preurejeno v stanovanja in je v lasti C. C. in A. A., z vzpostavitvijo lastninske pravice v korist H. H. do 1/1, glede na celoto) je neutemeljeno tudi zatrjevanje, da predlagatelji niso izkazali močnejšega pravnega naslova od pritožnikov. Drvarnica se namreč nahaja na parceli, ki je bila v skladu z navedeno delno odločbo vrnjena predlagateljem oz. njihovi pravni prednici (prvotna parcela je bila ukinjena, ena izmed novih parcel (1389/1 in 1389/2), tj. parc. 1389/2 predstavlja zemljišče pod stavbo 000/1222, glej obvestilo na l. št. 167). Zgolj z zatrjevanjem predlagateljev, da gre za pritiklino (brez izkazanega pravnega naslova za drvarnico) v postopku po ZVEtL-1 sodišče na podlagi ugotovitve v obrazložitvi navedene odločbe o denacionalizaciji, da gre za pritikline, ni moglo ugotoviti lastninske pravice na sporni drvarnici, tj. posameznem delu stavbe ID znak 000-1222-3, v korist pritožnikov, zato je pravilno ugotovilo lastninsko pravico v korist predlagateljev na podlagi zemljiškoknjižnega stanja (prvi odstavek 31. člena ZVEtL-1), potem ko je ugotovilo, da pritožnika lastninske pravice tudi na podlagi priposestvovanja nista izkazala .

9Zaključek sodišča prve stopnje glede podrednega predloga pritožnikov, da tudi na podlagi priposestvovanja lastninske pravice na sporni drvarnici pritožnika nista izkazala, je namreč pravilen in drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene. ZVEtL-1 se v 20. členu sklicuje na 19. člen. Priposestvovanje ob upoštevanju 20. člena ZVEtL-1 ni samostojen pravni temelj pridobitve lastninske pravice udeleženca postopka, ampak udeležencu kot pridobitelju posameznega dela položaj olajšuje le v pogledu izkazovanja pravnega nasledstva po zemljiškoknjižnem lastniku. 20. člen ZVEtL-1 tako pridobitelja posameznega dela ne odvezuje, da predloži svoj pravni naslov, odvezuje ga le s pravnimi naslovi ali z javno listino, ki izkazujejo univerzalno pravno nasledstvo, izkazati morebiten večkratni zaporedni prenos lastninske pravice po tretjem in četrtem odstavku 19. člena ZVEtL-1.²

10Kot je bilo že obrazloženo, pritožnika ustrezne listine o pridobitvi lastninske pravice na sporni drvarnici nista predložila. Zatrdila sta sicer, da lastniško posest izvršujeta na podlagi pogodbe o premoženjskih razmerjih z dne 25. 7. 1986, sklenjene z Občino X, ki je nista predložila, ker se je izgubila. Pritožnika sta zato s S., z. o. o., dne 21. 3. 2017 sklenila pogodbo o medsebojnih premoženjskih razmerjih in uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja, ki sta jo predložila, vendar iz nje pridobitev lastninske pravice na sporni drvarnici ni razvidna. Njuna pritožbena navedba, da je zaključek sodišča, da udeleženca nista izkazala obstoja pravnega naslova za njuno lastniško posest, napačen, zato ni utemeljena. Neutemeljene pa so tudi navedbe, da bi sodišče moralo ugotavljati obstoj prvotne pogodbe o premoženjskih razmerjih z dne 25. 7. 1986, ki sta jo pritožnika sklenila z Občino X in ki se je kasneje izgubila, ter se opreti na pogodbo, ki sta jo prav tako z Občino X leta 1989 sklenila pravna prednika udeleženke E. E. Navedeno, glede na že opisano naravo in način postopanja v postopku po ZVEtL-1, ni utemeljeno.³

11Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)⁴ in 3. členom ZVEtL-1.

12Pritožnika nosita sama svoje stroške pritožbenega postopka v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZNP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1.

¹ Sklep sta prejela 21.7. 2020 oz. 22 .7.2020, odgovor na pritožbo pa sta vložila 7. 9. 2020, tj. po izteku pritožbenega roka.
² Primerjaj npr. sklep VSL II Cp 1319/2019.
³ Tovrstne navedbe predstavljajo tudi nedopustne pritožbene novote v skladu s prvim odstavkom 337. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP.
⁴ V skladu z 216. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov.