VSL Sklep I Cp 1103/2021

I. Pritožba četrte nasprotne udeleženke se v delu glede ugovora pridobitve lastninske pravice v stečajnem postopku zavrže.

II. V preostalem delu se pritožba četrte nasprotne udeleženke in v celoti pritožba tretjega nasprotnega udeleženca zavrneta ter se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tretji nasprotni udeleženec in predlagatelji sami nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so parcele, razvidne iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa, pripadajoče zemljišče in splošni skupni deli stavbe z ID znakom 001 na naslovu X. 1, 2 in 3, Ljubljana. Ugotovilo je, da je zemljiški dolg z ID pravice/zaznambe 002 prenehal in se izbriše. Nadalje je ugotovilo, da je hipoteka z ID pravice/zaznambe 003 prenehala, medtem ko se postopek glede predloga za ugotovitev prenehanja hipoteke z ID pravice/zaznambe 004 ustavi in se bo nadaljeval po pravilih pravdnega postopka¹. Odločilo je, da z vknjižbo pridobljenih pravic nastopi učinkovanje razveznega pogoja za vse glavne vpise, ki so začeli učinkovati po zaznambi določitve pripadajočega zemljišča, ter da se sklep v zemljiški knjigi pri obravnavanih parcelah izvede v vrstnem redu zaznambe tega postopka.

2Tretji nasprotni udeleženec (v nadaljevanju: nasprotni udeleženec) in četrta nasprotna udeleženka (v nadaljevanju: nasprotna udeleženka) se proti navedenemu sklepu pritožujeta iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep spremeni oziroma ga razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Nasprotni udeleženec sodišču prve stopnje očita, da je z izpodbijanim sklepom poseglo v njegovo lastninsko pravico. Zemljišča je kupil na javnem razpisu od pravnega prednika, ki je zemljišča pridobil na originaren način s sodno odločbo. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da za obravnavano stavbo ni bila izdana odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča, je neresnična in zmotna. Z odločbo pristojnega organa Upravne enote Ljubljana, izpostava ..., št. 00/99 z dne 7. 9. 2014 (pravilno: 7. 9. 2004), je bilo obravnavani stavbi določeno funkcionalno zemljišče v skupni izmeri 1040 m2. Za to odločbo so etažni lastniki stavbe vedeli že pred vložitvijo predloga v tej zadevi, vendar so to bistveno okoliščino zamolčali. Nesprejemljivo je, da daje sodišče prve stopnje drugačen domet upravnim odločbam in sodbam. Odločba upravnega organa preprečuje, da bi se v naknadnem sodnem postopku ponovno določalo funkcionalno zemljišče k stavbi. Z ugotavljanjem pravice na katerem koli drugem, dodatnem pripadajočem zemljišču kot je tisto, ki je že navedeno v odločbi, je kršena Ustava RS. Njegov pravni prednik je sporna zemljišča pridobil s pravnomočnim sklepom stečajnega sodišča, kar pomeni originaren način pridobitve lastninske pravice, zato je njegova slaba vera izključena. Sodišče prve stopnje svojega stališča, da lastninska pravica ni bila pridobljena na originaren način, ni ustrezno obrazložilo. Zmotno je uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da predpisi o lastninskem preoblikovanju niso relevantni. Sklep stečajnega senata St 00/98 z dne 2. 4. 2001 je postal pravnomočen in pravni prednik nasprotnega udeleženca je bil v zemljiško knjigo vpisan kot lastnik na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Takšna pridobitev lastninske pravice je originarna. Njegov pravni prednik je pridobil lastninsko pravico v dobri veri. Ne drži, da stavba brez spornih zemljišč ne more funkcionirati. Parkirišča niso vedno funkcionalni del nekega objekta. V konkretnem primeru gre za parkirišča, brez katerih lahko stavba nemoteno funkcionira in niso potrebna za vzdrževanje in obratovanje stavbe. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo kriterijev in meril za oceno, da so parkirišča funkcionalni del obravnavane stavbe. Sklicevanje na ugotovitve izvedenca ne zadosti kriteriju obrazložene odločbe. Sodišče prve stopnje je prekoračilo svoje pristojnosti, ko je pravni posel med nasprotnim udeležencem in njegovim pravnim prednikom razglasilo za ničnega, ne glede na morebitno dobro vero pridobitelja. To je storilo brez izvedbe kontradiktornega postopka. Tudi odločitev o neobstoju in brisanju zemljiškega dolga se lahko sprejme le v primernem pravdnem postopku, v katerem bi imel zastavni upnik ali imetnik pisma možnost ustrezno braniti svoj pravni položaj. Izpodbijani sklep ne omenja njegove vloge z dne 3. 2. 2019 in se do navedb v njej ne opredeli. Izpodbijani sklep tudi nima razlogov glede stroškov postopka.

4Nasprotna udeleženka izpodbija sklep v delu, ki se nanaša na parcele št. 007, 008, 009 in 010, vse k. o. Z ² in navaja, da je prva nasprotna udeleženka D. S. U., d. o. o. (v nadaljevanju: D. S. U.) navedene parcele pridobila na podlagi sklepa stečajnega senata St 00/98 z dne 2. 4. 2001. Materialnopravno napačno je stališče sodišča prve stopnje, da D. S. U. ni originarno pridobil lastninske pravice na spornih nepremičninah v stečajnem postopku ter da navedeno premoženje ni spadalo v stečajno maso. V pravni teoriji in sodni praksi se šteje lastninska pravica pridobljena v stečajnem postopku za originarno pridobljeno. V sodni praksi je zavzeto enotno stališče, da če je bilo pripadajoče zemljišče zaradi nepravilnega zemljiškoknjižnega stanja predmet prodaje v stečaju, je pravica lastnika stavbe na takem zemljišču prenehala. Navedene sporne parcele predstavljajo občinsko javno cesto, t. j. X. ulico, ki je kategorizirana kot mestna oziroma krajevna cesta in kot grajeno javno dobro lokalnega pomena. Gre za prometno površino, ki ni namenjena redni rabi stavbe, saj v naravi predstavlja javno prometno površino, ki ima funkcijo javnega dobra in je namenjena splošni in enakopravni uporabi vseh. Sodišče prve stopnje na ta ugovor ni odgovorilo, zato se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti.

5Predlagatelji so na pritožbi odgovorili in predlagali njuni zavrnitvi. Ostali udeleženci postopka na vročeni pritožbi niso odgovorili.

6Pritožbi nista utemeljeni.

7Predlagatelji so vložili predlog za določitev individualnega pripadajočega zemljišča k večstanovanjski stavbi na naslovu X. 1, 2 in 3, Ljubljana. V pritožbenem postopku ostajajo sporne le parcele na vzhodni strani obravnavane stavbe, in sicer parcele št. od 011 do 012, 013, 014, 015 in 016, ki so v zemljiškoknjižni lasti nasprotnega udeleženca in v naravi predstavljajo parkirna mesta pred stavbo, ter parcele št. 007, 008, 009 in 010, ki so v zemljiškoknjižni lasti D. S. U. in v naravi predstavljajo asfaltirano površino oziroma dovozno pot med stavbo in parkirnimi mesti.

O pritožbi nasprotne udeleženke:

8Nasprotna udeleženka nima v lasti nobene od obravnavanih parcel, zato v postopku ne uveljavlja svojih pravic in ne varuje svojih pravnih koristi, temveč nastopa kot varuhinja javnega interesa (peti odstavek 48. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča - ZVEtL-1). Njena pravica do izjavljanja in sodelovanja v postopku je zato začrtana z mejami tega interesa.³

9Glede na navedeno nasprotna udeleženka nima pravnega interesa za uveljavljanje ugovora originarno pridobljene lastninske pravice na parcelah št. 007, 008, 009 in 010 v stečajnem postopku, saj ne gre za parcele v njeni lasti, niti za varovanje javnega interesa. Drugačne, zanjo (ali za javni interes) ugodnejše odločitve ne more doseči, zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo v tem delu zavrglo (1. točka 365. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP in 3. členom ZVEtL-1).

10Do navedb nasprotne udeleženke, da sporne parcele predstavljajo prometno površino in s tem javno dobro, se je v izpodbijanem sklepu argumentirano opredelilo že sodišče prve stopnje. Pojasnilo je, da sporne parcele predstavljajo dovozno pot, ki je namenjena izključno obravnavani stavbi, prav tako pa je predlagano zemljišče nujno potrebno za redno rabo stavbe. Dovozna pot se proti severu zaključi z robnikom. Tu stoji tudi zelo stara kovinska ograja, ki preprečuje prehod od dovozne poti naprej proti garažnim nizom. Sodišče prve stopnje je zato zaključilo, da v konkretnem primeru ne gre za javno dobro.⁴ O tem se je prepričalo na podlagi urbanističnega izvedenskega mnenja ter z opravljenim ogledom.

11Tudi po presoji pritožbenega sodišča gre za površino, ki v skladu s kriteriji iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 vsekakor predstavljata individualno pripadajoče zemljišče k stavbi predlagateljev. Parcele ne predstavljajo povezovalne ceste oziroma ulice v soseski, temveč dovozno pot, ki se pri stavbi predlagateljev slepo konča, saj je zamejena z robnikom in kovinsko ograjo. Nasprotna udeleženka s ponavljanjem navedb, da so sporne parcele namenjene javni rabi, ne da bi to tudi izkazala, ne more uspeti. Ugovor javnega dobra v zvezi z obsegom pripadajočega zemljišča bi bil lahko utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003. Ker nasprotna udeleženka ni ponudila nobenih dokazov, da so se parcele št. 007, 008, 009 in 010 olastninile po tranzicijski zakonodaji kot grajeno javno dobro, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so te parcele namenjene redni rabi stavbe in ne splošni rabi vseh in vsakogar.

O pritožbi nasprotnega udeleženca:

12Po prvem odstavku 44. člena ZVEtL-1 velja domneva, da je lastnik stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, tudi lastnik zemljišča, za katerega sodišče ugotovi, da je bilo po (pred)tranzicijskem pravu njeno funkcionalno zemljišče. Predlagatelji so pridobili lastninsko pravico na pripadajočem zemljišču po samem zakonu, saj funkcionalno zemljišče ni bilo v samostojnem pravnem prometu, temveč je sodilo k stavbi ter se pridobilo in prenašalo le skupaj z njo. Po ustaljeni sodni praksi⁵ so pravni posli, katerih predmet je razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem, absolutno nični, česar morebitna dobra vera kupca ne more sanirati. Neutemeljeno se nasprotni udeleženec sklicuje tudi na originarno pridobitev lastninske pravice. Kot je pravilno in z jasnimi argumenti pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bila pravnemu predniku nasprotnega udeleženca v stečajnem postopku priznana izločitvena pravica na spornih parcelah⁶, zato ni šlo za njihovo originarno pridobitev. Uveljavljanje izločitvene pravice pomeni, da je pravni prednik zatrjeval obstoj svoje lastninske pravice na parcelah, torej da je lastninsko pravico pridobil neodvisno oziroma že pred pričetkom stečajnega postopka, ne pa z odločbo stečajnega sodišča ali nakupom parcel v stečajnem postopku (kar bi pomenilo njihovo originarno pridobitev). Pri tem gre poudariti, da je pritožbeni očitek neutemeljen tudi v primeru, če bi šlo za originarno pridobitev spornih parcel. Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 81/2020 tako izhaja, da razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem ni dopustno, pogodba s takšnim predmetom pa je nična (35. člen Obligacijskega zakonika - OZ) ne glede na morebitno dobro vero. Tega posebnega statusa pa zemljišče, kljub vpisu lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi originarne pridobitve z nakupom v stečajnem postopku, ne izgubi. Nakup zemljišča na javni dražbi ne pomeni, da je zaradi načina prodaje in njenih učinkov mogoče preseči kogentne prepovedi (samostojnega) prometa s funkcionalnimi zemljišči. Pogodbo z nedopustnim predmetom izpolnitve zadenejo sankcije ničnosti, in to ne glede na to, na kakšen način je bila sklenjena, saj ima nično določilo o bistvenem elementu pogodbe (predmetu izpolnitve) za posledico ničnost pogodbe v celoti.

13Sodišče prve stopnje se je do vprašanja prenosa lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču obravnavane stavbe pravilno opredelilo, pri tem pa ni prekoračilo svoje pristojnosti, ko je pravne posle med nasprotnim udeležencem in njegovim pravnim prednikom označilo za nične. To je storilo v okviru obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki se nanaša zgolj na predmetni postopek in nima učinkov pravnomočne odločitve o ničnosti poslov, kot jo ima izrek sklepa.

14Nasprotni udeleženec ne more uspeti s sklicevanjem na odločbo Upravne enote Ljubljana, izpostava ..., št. 00/99 z dne 7. 9. 2004⁷, s katero naj bi bilo določeno funkcionalno zemljišče obravnavane stavbe. Nasprotni udeleženec ni pojasnil, zakaj odločbe in navedb ni mogel podati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, zato gre za nedovoljene pritožbene novote. Tudi sicer pritožbeno sodišče ugotavlja, da na odločbi ni potrdila o njeni pravnomočnosti in izvršljivosti. Nadalje odločba ni ovira za ugotavljanje pripadajočega zemljišča k stavbi na podlagi meril iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 (prim. drugi odstavek 43. člena ZVEtL-1).

15Sporne parcele, ki v naravi predstavljajo parkirna mesta pred stavbo predlagateljev, so bile glede na prostorske akte iz časa gradnje ter takratne urbanistične normative namenjene za potrebe parkiranja prebivalcev obravnavane stavbe. Parcele so bile torej potrebne in namenjene izključno redni rabi stavbe predlagateljev. To jasno izhaja iz urbanističnega izvedenskega mnenja, ki ga pritožbeno sodišče, enako kot sodišče prve stopnje, sprejema za strokovnega in celovitega, nasprotni udeleženec pa nanj ni imel pripomb in njegove ustreznosti niti ne izpodbija. V izvedenskem mnenju je nadalje pojasnjeno, da predmetno območje ne predstavlja mestnega/vaškega jedra, temveč sosesko večstanovanjskih stavb načrtovano na način, da je bila od regulacijske linije odmaknjena v notranjost. Prostor med javnim telesom (cesto) in večstanovanjsko stavbo, kamor spadajo tudi sporna parkirna mesta, je (bil) namenjen redni rabi stavbe in za potrebe njenega funkcioniranja.

16Neutemeljene so pritožbene navedbe v zvezi z ugotovitvijo neobstoja in brisanjem zemljiškoknjižnega dolga iz zemljiške knjige. V skladu z drugim odstavkom 47. člena ZVEtL-1 se v postopku lahko zahteva ugotovitev, da ne obstojijo zemljiškoknjižno vpisane stvarne in obligacijske pravice na njenem pripadajočem zemljišču. Predlagatelji so to možnost uspešno izkoristili. Sodišče prve stopnje je pred odločitvijo o neobstoju in izbrisu zemljiškega dolga pozvalo njegovo ustanoviteljico in imetnico zemljiškega pisma, da se o predlogu predlagateljev izjavi, a se na poziv sodišča ni odzvala.

17Sodišče prve stopnje vsebine vloge nasprotnega udeleženca z dne 3. 2. 2019 v izpodbijanem sklepu ni posebej povzemalo, vendar je na njegove trditve, ki so se pretežno nanašale na originarno pridobitev lastninske pravice, odgovorilo. Pojasnilo je, da nasprotni udeleženec ni pridobil lastninske pravice na parcelah na podlagi pravnega posla s pravnim prednikom, saj je šlo za razpolaganje s predmetom, ki ni v samostojnem pravnem prometu.⁸

18Dejstvo, da sodišče prve stopnje ni odločilo o priglašenih stroških postopka je lahko kvečjemu predmet predloga za izdajo dopolnilnega sklepa oziroma zahteve po drugem odstavku 16. člena ZVEtL-1, ne pa pritožbenega postopka.

19Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče na osnovi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1 pritožbo nasprotnega udeleženca ter delno pritožbo nasprotne udeleženke kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

20ZVEtL-1 posebnih določb o stroških, ki nastanejo udeležencem postopka z zastopanjem, nima, zato se uporabljajo določbe ZNP. Ta v prvem odstavku 35. člena določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen v z zakonom določenih primerih, za kar v konkretni zadevi ne gre. Nasprotni udeleženec in predlagatelji zato sami nosijo priglašene stroške pritožbenega postopka.

¹ V tem delu je sodišče prve stopnje s pravnomočnim sklepom III N 637/2015 z dne 12. 3. 2021 svojo odločitev razveljavilo in predlog za ugotovitev prenehanja hipoteke z ID pravice/zaznambe 003 zaradi umika ustavilo (list. št. 246 spisa).
² Vse parcele se nahajajo v isti katastrski občini, zato sodišče druge stopnje v nadaljevanju opušča navedbo katastrske občine pri zapisu parcel.
³ Prim. sklep VSL II Cp 1563/2019.
⁴ Glej 15. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁵ Prim. odločbe VSRS II Ips 364/2009, II Ips 110/2011, II Ips 420/2011, III Ips 60/2014 in VSL I Cp 203/2019.
⁶ Glej prilogo B6 spisa.
⁷ Glej prilogo B8 spisa.
⁸ Glej 18. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.