UPRS Sodba IV U 140/2018-12

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Upravna enote Slovenske Konjice je izdala sklep, št. 330-235/2018-3 (11247) z dne 14. 5. 2018, s katerim je v 1. točki izreka odločila, da se zahteva A.A. za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, kmetijo ali gozdom, ki se nanaša na promet s kmetijskimi zemljišči parc. št. 1, 2, 3, vse k.o. ... - C., zavrže. V 2. točki je odločila, da z izdajo tega sklepa niso nastali dodatni stroški.

2Odločitev je prvostopenjski organ utemeljil z ugotovitvijo, da je A.A. podala vlogo za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, kmetijo ali gozdom, sklenjenega s prodajalko B.B. iz Slovenske Bistrice. Pri pregledu postopka ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča je bilo ugotovljeno, da je prodajalka B.B., po pooblaščencu, Agenti C.C. s.p., ponudila v prodajo kmetijska zemljišča, parc. št. 1, 2, 3, vse k.o. C. Ponudba je bila objavljena na oglasni deski Upravne enote Slovenske Konjice, na oglasni deski Občine Slovenske Konjice ter na enotnem portalu e-uprave, v času od 21. 2. 2018 do 23. 3. 2018. Ponudbo prodajalke je med drugim pravočasno sprejela tudi A.A.

3Določba prvega odstavka 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) med drugim določa, da se vloga za odobritev pravnega posla vloži najpozneje v tridesetih dneh po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ. Glede na to, da je bil zadnji dan roka za sprejem ponudbe 23. 3. 2018, bi A.A. morala vložiti zahtevek za odobritev pravnega posla do vključno 22. 4. 2018. Ker je A.A. vlogo za odobritev pravnega posla vložila 23. 4. 2018, kar je razvidno iz sprejemnega žiga na samem zahtevku, je bila vloga vložena nepravočasno.

4Prvostopenjski organ je v nadaljevanju pojasnil še, da je rok za vložitev zahtevka za odobritev pravnega posla materialni prekluzivni rok, ki ga določi ZKZ in ga ni mogoče podaljševati, kar izhaja tudi iz sodne prakse. Ker gre v konkretnem primeru za materialni prekluzivni rok, tudi ni pomembno, ali se rok izteče na dan, ko organ ne dela (nedelja), sam ZKZ pa drugačnega določila nima.

5Drugostopenjski organ, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je z odločbo z dne 24. 7. 2018 zavrnilo pritožbo A.A. zoper sklep prvostopenjskega upravnega organa in pojasnilo, da v zadevi ni sporno, da je rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla iztekel 22. 4. 2018 (na nedeljo) in prav tako ni sporno, da je pritožnica vlogo vložila 23. 4. 2018 (ponedeljek). Drugostopenjski organ se je strinjal z obrazložitvijo prvostopenjskega upravnega organa, da je tridesetdnevni rok za vložitev vloge, ki ga določa 22. člen ZKZ, materialni prekluzivni rok, kar pomeni, da je rok nepodaljšljiv, njegova zamuda pa rezultira v nezmožnosti uveljavljanja posamezne pravice. Za te roke, v nasprotju s procesnimi roki, ne velja določilo 101. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika, če je zadnji dan roka nedelja. Drugostopenjski organ je odločitev utemeljil s sodno prakso, ki potrjuje njegovo stališče (sodba Upravnega sodišča U 2906/2005; II U 139/2010; VS RS I Up 1324/2004).

6Tožnica se z odločitvijo ne strinja. Tridesetdnevni rok za vložitev zahtevka za odobritev pravnega posla je iztekel 22. 4. 2018, do nedelje. Ker je tridesetdnevni rok vezan na storitev nekega dejanja, je bila prepričana, da je vloga, ki jo je dala naslednji delovni dan, pravočasna. Sklicevanje prvostopenjskega organa na materialni prekluzivni rok ni podprto s primeri iz sodne prakse, na katere se sklicuje, niti ni odločitev vsebinsko pojasnjena.

7Sklicuje se na odločitev VS RS v sodbi X Ips 286/2015, ki se nanaša na rok iz četrtega odstavka 20. člena (procesni rok). Zaradi procesne narave roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ, se namreč glede presoje pravočasnosti podane izjave o sprejemu ponudbe smiselno uporablja določba 68. člena ZUP. Sklicuje se tudi na določbo 101. člena ZUP, ki določa, da v primeru, da je zadnji dan roka nedelja, ali praznik RS, ali dela prost dan RS, ali kakšen drug dan, ko se pri organu, v katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se izteče rok s pretekom prvega naslednjega delovnika, torej v konkretnem primeru v ponedeljek 23. 4. 2018. Sklicuje se tudi na sodbo I U 911/2009 in meni, da je treba glede na navedeno smiselno povzeti tudi, da ima naravo procesnega roka tudi rok za vložitev zahtevka za odobritev pravnega posla.

8Pojasnjuje, da je prava neuka stranka. Res je bila s strani upravne enote obveščena, da mora vlogo za odobritev pravnega posla podati v roku 30 dni po poteku roka za sprejem ponudbe, ni pa bila opozorjena, da gre za materialni prekluzivni rok. Ponovno poudarja, da o tem ni bila poučena, zato postopanje upravnega organa ni bilo pravično in pošteno, saj bi moral organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Meni tudi, da definicija prekluzivnega roka presega pričakovano znanje vsakega laika na področju prava. Meni tudi, da so ji bile kršene pravice zaradi bistvenih kršitev postopka, zaradi česar predlaga, da Upravno sodišče RS sklep odpravi in ga vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje oziroma sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

9Tožena stranka v odgovoru na tožbo izpodbija tožbene navedbe kot neutemeljene. Dodatno navaja, da gre v navedenem primeru za vlogo stranke, s katero je želela pričeti upravni postopek odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskimi zemljišči. Takšna vloga mora biti v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZKZ vložena najpozneje v tridesetih dneh po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena tega zakona. Slednji določa, da je rok za sprejem ponudbe 30 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote. Ker v obravnavanem primeru ni sporen datum objave ponudbe, ne more biti sporen niti 30 dnevni rok za sprejem ponudbe, ki je iztekel 23. 3. 2018. Tožena stranka dodaja, da je rok za sprejem ponudbe, glede na odločitev VS RS X Ips 286/2015, procesni rok, zato se tudi upošteva določilo drugega odstavka 100. člena ZUP. V obravnavanem primeru je torej prvi dan 30 dnevnega roka 22. 2. 2018, izteče pa 23. 3. 2018. Vloga za odobritev pravnega posla, pa bi glede na določila prvega odstavka 23. člena ZKZ, morala biti vložena najkasneje 22. 4. 2018. Tožena stranka je v svoji odločbi z dne 24. 7. 2018 pojasnila, zakaj je rok iz prvega odstavka 23. člena ZKZ šteti za materialni in prekluzivni rok. Sklicuje se na obrazložitev obeh v tej tožbi izpodbijanih aktov in v izogib ponavljanju drugih navedb ne ponavlja. Zavrača tudi sklicevanje tožnice na judikat I U 911/2009, kar v tem primeru ne more biti uspešno. Sodišču predlaga, da tožbo, kot neutemeljeno, zavrne.

K I. točki izreka:

10Tožba ni utemeljena.

11Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, navedenih v izpodbijani odločbi, in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), tožnici pa dodatno pojasnjuje:

12Določba prvega odstavka 22. člena ZKZ določa, da fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, poda vlogo za odobritev pravnega posla. Vloga se vloži pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina oziroma njen pretežni del. Vloga za odobritev pravnega posla se vloži najpozneje v tridesetih dneh po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena tega zakona. Vlogi je treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu, razen v primeru kupne pogodbe, če ta še ni sklenjena v pisni obliki.

13V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnica vlogo za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, kmetijo ali gozdom, ki se nanaša na promet s kmetijskimi zemljišči parc. št. 1, 2, 3, vse k.o. ... - C., vložila 23. 4. 2018 in je rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla iztekel 22. 4. 2018 (v nedeljo). Sporno pa je vprašanje, ali je vloga kljub temu, da je vložena dan po izteku roka iz prvega odstavka 22. člena ZKZ, vložena pravočasno.

14Tožnica zatrjuje, da bi tožena stranka morala uporabiti določbo drugega odstavka 101. člena ZUP, kar bi pomenilo, da je bila njena vloga vložena v ponedeljek, dne 23. 4. 2018, pravočasna, saj bi rok iztekel v ponedeljek, v nasprotju s toženo stranko, ki je zavzela stališče, da določbe drugega odstavka 101. člena ZUP v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti, ker gre pri roku iz prvega odstavka 22. člena ZKZ za materialni prekluzivni rok, katerega podaljševanje ni dovoljeno.

15V 101. členu ZUP (na katerega se sklicuje tožnica) je določeno, da začetka in teka rokov ne ovirajo nedelje, prazniki ali dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji. Če je zadnji dan roka nedelja, praznik, dela prosti dan v Republiki Sloveniji, ali kakšen drugi dan, ko se pri organu ne dela, se rok izteče s pretekom prvega naslednjega delovnika. Po določbah prvega in drugega odstavka 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme pred iztekom roka. Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto. Če bi se torej upoštevala določba 101. člena ZUP, bi bila tožničina vloga vložena v ponedeljek, dne 23. 4. 2018, pravočasna, saj bi rok iztekel v ponedeljek.

16Ko gre za materialni prekluzivni rok, pa ni pomembno, ali se izteče na dan, ko organi ne delajo. Ker je rok za vložitev zahteve iztekel v nedeljo 22. 4. 2018, bi torej štela vloga za pravočasno, če bi jo prvostopenjski organ prejel do izteka roka (prvi odstavek 68. člena ZUP), oziroma na podlagi domneve iz drugega odstavka 68. člena ZUP, če bi bila vloga poslana priporočeno po pošti prvostopenjskemu organu pred potekom roka.

17Ker gre tudi po presoji sodišča pri roku za vložitev vloge za odobritev pravnega posla za materialni prekluzivni rok, ker ga določa prvi odstavek 22. člena ZKZ (vloga za odobritev pravnega posla se vloži najpozneje v tridesetih dneh po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ), sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi tožena stranka morala uporabiti drugi odstavek 101. člena ZUP, saj se le ta uporablja zgolj za procesna dejanja in procesne roke. V kolikor bi sodišče pritrdilo tožničinemu razlogovanju, da bi v zadevi tožena stranka morala uporabiti določbo drugega odstavka 101. člena ZUP, bi to pomenilo podaljšanje roka (za opravo nekega dejanja) in ker materialnih prekluzivnih rokov ni mogoče podaljševati, uporaba te določbe ZUP v primeru ugotavljanja izteka materialnega prekluzivnega roka ni dovoljena oziroma utemeljena.

18Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da je tožnica prava neuka stranka in bi zato morala biti s strani uprave enote obveščena, da ima rok iz prvega odstavka 22. člena ZKZ naravo materialnega prekluzivnega roka. Sodišče tožnici, ki v tožbi navaja tudi, da je bila s strani upravne enote obveščena, da mora vlogo za odobritev pravnega posla podati v roku 30 dni po poteku roka za sprejem ponudbe, pojasnjuje, da je bila dolžnost varstva pravic strank in varstva javne koristi iz 7. člena ZUP, s takim poukom v celoti realizirana, zato organu ni mogoče očitati kršitve določbe 7. člena ZUP.

19Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.K II. točki izreka:

20Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.