VSL Sklep II Cp 998/2021

I. Sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu, to je v II. točki izreka in v III. izreka v delu, ki se nanaša na II. točko izreka, razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je v obravnavani nepravdni zadevi ugotovilo, da parceli 755/1 in 755/2, obe k. o. ..., predstavljata pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni del v lasti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe T1, Ljubljana, ki stoji na parceli št. 755/7, k. o. ... (I. točka izreka). Nadalje je ugotovilo, da na parceli 755/1, k. o. ..., obstoji neprava stvarna služnost hoje in vožnje v korist gospodarske družbe A., d. d., (II. točka izreka) ter odločilo, da se sklep v zemljiški knjigi izvede v vrstnem redu zaznambe postopka III N 162/2011, ki je bila predhodna, v zemljiški knjiga vpisana številka postopka (III. točka izreka).

2Zoper II. točko izreka in III. točko izreka, v delu, ki se nanaša na II. točko izreka, se pritožujejo predlagatelji in v pritožbi v bistvenem navajajo argumente za ugotovitev neobstoja neprave stvarne služnosti, ki so ji tekom postopka pred sodiščem prve stopnje nasprotovali. Navajajo, da kot vsakokratni lastniki stanovanj v stanovanjski stavbi niso bili pogodbene stranke pogodbe iz leta 1969, s katero je bila pravnemu predniku A., d. d., priznana neprava stvarna služnostna pravica. Ker ni prišlo do univerzalnega pravnega nasledstva in ker ene izmed pogodbenih strank, to je Stanovanjske zadruge, ni več, pogodba ne more več obstajati. Utemeljena je tudi razveza pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani A., d. d., ter zaradi spremenjenih okoliščin, A., d. d., pa ima možnost dostopa drugje, kot izhaja iz fotografij, priloženih pritožbi. Ključni razlog za zmotno odločitev sodišča prve stopnje o obstoju neprave stvarne služnostne pravice pa je dejstvo, da med predlagatelji in A., d. d., obstoji spor o obstoju in načinu izvrševanja takšne služnostne pravice ter o odločilnih dejstvih, zato bi sodišče prve stopnje moralo nepravdni postopek ustaviti in stranke napotiti na pravdni postopek, kjer naj se odloči o obstoju in odločilnih dejstvih v zvezi s sporno služnostjo. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da ugotovi, da ne obstoji neprava stvarna služnost, podredno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podredno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje z napotkom, da nepravdni postopek ustavi in odloči, da se spor rešuje po pravilih pravdnega postopka, ter priglašajo pritožbene stroške.

3Udeleženec A., d. d., odgovora na pritožbo ni podal.

4Pritožba je utemeljena.

5Kot izhaja iz podatkov spisa (skice, mapne kopije in fotografije - list. št. 103, 105, 107 in 231), so na parceli 755/2 parkirišča ter za predlagatelje in udeležence postopka ni bilo sporno, da predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi. Parcela 755/1 pa predstavlja dovozno pot do večstanovanjske stavbe, kot tudi do stavb ob T. cesti, med drugim do A., d. d., trgovine. A., d. d., je v tem postopku predlagal, da sodišče ugotovi, da navedena parcela predstavlja skupno pripadajoče zemljišče, podredno, da ugotovi obstoj neprave stvarne služnosti. Sodišče prve stopnje je obe parceli določilo kot pripadajoče zemljišče k stavbi predlagateljev. Proti takšni odločitvi pritožbe ni bilo podane, zato je postala pravnomočna in vanjo ni dopustno posegati. V pritožbi pa je sporna odločitev sodišča prve stopnje, da se na parceli 755/1 ugotovi obstoj neprave stvarne služnosti v A., d. d., korist. V postopku ni bilo sporno, da sta Stanovanjska zadruga¹ ter pravna prednica A., d. d., Veletrgovina A., d. d., sklenili pogodbo o prenosu osnovnih sredstev (D21). V 4. točki te pogodbe je bila dogovorjena služnostna pravica hoje in vožnje po parceli 755/1 ter dovolilo za vknjižbo te služnostne pravice v zemljiško knjigo.

6Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je v letu 1969, ko je bila pogodba sklenjena, nepravo stvarno služnost, to je služnost, ki je ustanovljena v korist določene osebe, urejal Obči državljanski zakonik (ODZ), ter je tako kot kasnejši Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) in sedaj veljavni Stvarnopravni zakonik (SPZ), določal, da pridobitev stvarne pravice s pogodbo spada med pravnoposlovne pridobitve ter se zanjo zahteva veljaven pravni posel in vpis v zemljiško knjigo.² V dosedanjem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi bila neprava stvarna služnost, katere obstoj zatrjuje A., d. d., vpisana v zemljiško knjigo. Da ni vpisana, izhaja tudi iz javnih podatkov zemljiške knjige. Zato gre po splošno veljavnih pravilih (ODZ, ZTLR, SPZ) v tej fazi postopka šteti, da A., d. d. neprave stvarne služnosti s pravnim poslom ni pridobil. Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)³ kot interventni zakon z namenom hitrejše ureditve nespornih pravnih in dejanskih položajev v zvezi z etažno lastnino ter pripadajočim zemljiščem v 47. členu določa, da imetnik obstoječe stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, ki še ni zemljiškoknjižno vpisana, lahko v postopku zahteva, da se ugotovi njen obstoj.⁴ A je pogoj za takšno „lažjo“ pridobitev stvarne ali obligacijske pravice določen v drugem odstavku 50. člena ZVEtL-1, to je, da med udeleženci ni spora o obstoju ali odločilnih dejstvih v zvezi s stvarno ali obligacijsko pravico na pripadajočem zemljišču. Da se 47. in 50. člen ZVEtL-1 uporabljata v povezavi, je jasno zavzeto stališče v sodni praksi.⁵

7Odgovor na vprašanje, ali je bilo v obravnavanem primeru s strani sodišča prve stopnje dopustno ugotoviti obstoj neprave stvarne služnosti, je odvisen od odgovora na vprašanje, ali je med predlagatelji in A., d. d., nesporno dejstvo o obstoju neprave stvarne služnosti ali pa o tem dejstvu obstaja spor. Da o tem dejstvu obstaja spor, je sodišče prve stopnje ugotovilo v 44. točki obrazložitve. Tudi iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je A., d. d., zatrjeval obstoj pogodbe o prenosu osnovnih sredstev, to je sklenitev pravnega posla, ter da je sporno služnost priposestvoval (list. št. 30, 314). Predlagatelji najprej obstoju služnosti niso nasprotovali, v nadaljevanju postopka pa so nasprotovali tako obstoju veljavno sklenjenega pravnega posla kot priposestvovanju neprave stvarne služnosti (list. št. 302, 318, 397). Pritožba ima prav, da med predlagatelji obstaja spor o obstoju neprave stvarne služnosti in o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je kljub temu da je ugotovilo, da med udeleženci postopka obstaja takšen spor, določila ZVEtL-1 zmotno uporabilo ter ugotovilo obstoj neprave stvarne služnosti.

8Pritožbeno sodišče je zato odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v II. točki izreka in v III. točki izreka, ki se nanaša na II. točko izreka, razveljavilo na podlagi tretjega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v povezavi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)⁶ in 3. členom ZVEtL-1, ter zadevo v tem obsegu vrača sodišču sodišču prve stopnje v novo odločanje.

9Novelirana procesna zakonodaja uzakonja pravilo, da pritožbeno sodišče v zadevi dokončno odloči, možnost razveljavitve sodbe in meritornega sklepa⁷ sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v ponovljen postopek pa dopušča kot izjemo (354. in 355. člen ZPP). Izjema bo med drugim prišla v poštev tedaj, ko bi bilo z odločanjem na drugi stopnji nesorazmerno poseženo v kakšno drugo ustavno pravico, na primer v pravico do učinkovitega pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS.⁸ Pravico do pritožbe je treba razumeti kot pravico, da se zadeva kot celota obravnava na dveh instancah in da o njej dokončno odloči sodišče, ki je hierarhično višje nad sodiščem prve stopnje. Izjema velja v primeru, ko pravega sojenja na prvi stopnji dejansko ni bilo in se skozi oči objektivnega zunanjega opazovalca ustvari vtis, da zadeva kot celota ni bila obravnavana na dveh stopnjah sojenja. Dopolnitev postopka in sprememba dejanskega stanja bi lahko pomenila poseg v ustavno varovano jedro pravice do pritožbe (oziroma dvostopenjskega sojenja) v primeru, ko bi z obravnavanjem določenih vprašanj, ki so samostojne in sklenjene pravne celote, višje sodišče ne samo spremenilo (dopolnilo) ugotovljeno dejansko stanje, temveč tudi sprejelo končno stališče o teh vprašanjih. O bistvenih vprašanjih utemeljenosti zahtevka, ki tvorijo samostojno in sklenjeno pravno celoto, bi se tako prvič izreklo šele pritožbeno sodišče.⁹

10Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da izpodbijane odločitve ni moglo samo spremeniti, saj je sodišče o obstoju neprave stvarne služnosti odločalo vsebinsko, takšne vsebinske odločitve pa s procesnim sklepom o ustavitvi nepravdnega postopka in nadaljevanju postopka po pravilih pravdnega postopka ni mogoče spreminjati. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje glede na to, da o obstoju neprave stvarne služnosti med predlagatelji in A., d. d., obstoji spor, nepravdni postopek ustaviti in odločiti, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka (50. člen ZVEtL-1). Glede na spor o obstoju neprave stvarne služnosti bo moral biti postopek ugotavljanja obstoja neprave stvarne služnosti najprej izveden na prvi stopnji, udeleženci postopka pa predlagajo tudi spremembe oziroma ukinitev te služnosti. Iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče kršitev ni moglo sanirati samo v pritožbenem postopku.

11Sodišče prve stopnje pa bo v ponovljenem postopku lahko saniralo tudi postopkovno kršitev, saj prva pripravljalna vloga A., d. d., z dne 27. 8. 2012 (list. št. 30), s katero je prvič prijavil udeležbo v postopku, drugim udeležencem postopka ni bila vročena v izjavo. Udeležencem postopka kljub temu pravica do izjave ni bila odvzeta, saj je A., d. d. obstoj pogodbe kot zavezovalnega pravnega posla in priposestvovanje zatrjeval tudi v nadaljevanju postopka in so se udeleženci postopka do teh trditev lahko izrekli.

12Ker je pritožba utemeljena že iz zgoraj navedenih razlogov, se pritožbeno sodišče v ostale pritožbene razloge ni spuščalo. Kot zgoraj pojasnjeno, bodo morala biti vprašanja veljavnosti zavezovalnega pravnega posla (aktivna legitimacija, spremenjene okoliščine, neizpolnjevanje pogodbe), drugi možni dostopi do A., d. d., trgovine ter ukinitev oziroma sprememba služnostne pravice najprej obravnavana pred sodiščem na prvi stopnji.

13Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (165. člen ZPP).

¹ Ki se ni preoblikovala skladno z Zakonom o zadrugah ter je bila brez likvidacije izbrisana iz sodnega registra, v tem postopku pa zastopana po začasnem zastopniku.
² VSRS II Ips 24/2017, II Ips 254/2006, II Ips 448/1999.
³ Ki se v tem postopku na podlagi 57. člena ZVEtL-1 uporablja, kljub temu da se je ta pričel po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL).
⁴ Kar po določilih SPZ (ter ODZ in ZTLR) v rednih postopkih ni dopustno, saj bi to pomenilo pridobivanje stvarnih služnosti na podlagi sodne odločbe in ne z vpisom v zemljiško knjigo – VSL I Cp 4432/2009.
⁵ VSL II Cp 1590/2020, II Cp 301/2020, II Cp 1829/2019.
⁶ Ki je veljal v času pričetka tega postopka.
⁷ Sklepa VS RS Cp 13/2018 in Cp 30/2018.
⁸ Sklep VS RS Cp 37/2018.
⁹ Sklep VS RS II Ips 14/2018.