VSL Sklep I Cpg 334/2021

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo umik ugovora zoper nalog za izpraznitev poslovnih prostorov z dne 29. 5. 2020.

2Zoper ta sklep sta se pritožili obe pravdni stranki.

3Tožeča stranka se pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (1. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) in predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

4Tožena stranka se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi, podrejeno pa naj ga razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

5Pritožbi nista utemeljeni.

6V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje 4. 12. 2019 izdalo nalog za izpraznitev poslovnih prostorov. Ker je tožena stranka zoper nalog ugovarjala, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14. 1. 2020 nalog razveljavilo in odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa nadaljevalo z obravnavanjem glavne stvari. Zoper ta sklep ni bila vložena pritožba, zato je postal 4. 2. 2020 pravnomočen. Kasneje je tožeča stranka na poziv sodišča tožbo dopolnila (vlogo je sodišče prejelo 10. 3. 2020). Po prejemu te vloge je tožena stranka umaknila ugovor zoper nalog za izpraznitev poslovnih prostorov (16. 6. 2020), tožeča stranka pa je 23. 6. 2020 umaknila predlog za izpraznitveni nalog, s čimer se tožena stranka ni strinjala (3. 9. 2020 in 15. 2. 2021). Sodišče prve stopnje je nato izdalo izpodbijani sklep, o umiku tožbe pa še ni odločalo in to tudi ni predmet pritožbenega preizkusa.

7V skladu z 29. členom Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih – ZPSPP, ki velja za obravnavano zadevo,¹ se za nalog za izpraznitev poslovnih prostorov smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, ki se nanašajo na plačilni nalog (tretji odstavek). Zaradi ugovora tožene stranke je sodišče prve stopnje odločilo, da je potrebno smiselno uporabiti tudi določbo drugega odstavka 436. člena ZPP, po katerem sodišče v takem primeru s sklepom razveljavi plačilni nalog in začne po pravnomočnosti tega sklepa z obravnavanjem glavne stvari. Gre za določbo, ki je bila v ZPP dodana s spremembo in dopolnitvijo ZPP-E. Pravdni stranki imata prav (kar je sicer poudarilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu), da kljub tej spremembi ZPP zakonodajalec ni spremenil določbe drugega odstavka 441. člena ZPP, ki določa, da če tožena stranka do konca glavne obravnave umakne vse svoje ugovore, ostane plačilni nalog v veljavi.

8Sodišče prve stopnje je v tej zadevi s sklepom razveljavilo plačilni nalog, nobena od pravdnih strank se zoper njega ni pritožila, zato je postal pravnomočen in ga je treba upoštevati kot pravilnega in zakonitega. Tako je potrebno v obravnavani zadevi upoštevati dejstvo, da je izpraznitveni nalog razveljavljen. Nalog, ki je razveljavljen, pa že po logiki stvari ne more kar „oživeti“ na način, da bi sodišče po njegovi razveljavitvi lahko odločilo, da ostane v veljavi. Zaradi spremembe ZPP je po oceni višjega sodišča določbo drugega odstavka 441. člena ZPP sedaj mogoče ustavno skladno uporabiti le, če sodišče prve stopnje ne bi že razveljavilo izpraznitvenega naloga oziroma dokler ne izda sklepa o razveljavitvi izpraznitvenega (oziroma plačilnega) naloga.

9O samem ugovoru je bilo tako že pravnomočno odločeno s sklepom z dne 14. 1. 2020 (četudi še ne vsebinsko, kar je lahko le predmet nadaljnjega pravdnega postopka), po odločitvi pa pravnega sredstva ni mogoče več umakniti, saj bi se s tem poseglo v sklep o tem pravnem sredstvu. Povsem na mestu je zato odločitev sodišča prve stopnje ob smiselni uporabi drugega odstavka 334. člena ZPP, po katerem je že vloženo pritožbo mogoče umakniti, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe.

10Višje sodišče še odgovarja na očitek tožene stranke, da bi moralo sodišče uporabiti drugi odstavek 441. člena ZPP ali pa zahtevati ustavno presojo tega določila. Navedeno zakonsko določilo je mogoče uporabiti le, dokler ni izdan sklep o razveljavitvi izpraznitvenega oziroma plačilnega naloga. Sistemska uporaba zakona to narekuje, prav tako pa tudi osnovna pravna načela, po katerih nekaj, kar je s pravnomočno odločbo sodišča razveljavljeno, ne more več ostati v veljavi, ker enostavno ne obstaja več. Zato tudi višje sodišče ne vidi potrebe po zahtevi za presojo ustavnosti drugega odstavka 441. člena ZPP, saj je mogoča ustavno skladna razlaga tega določila.

11Izpodbijani sklep tudi ni v nasprotju s sodno prakso, kot to trdi tožeča stranka, saj ni nobene objavljene sodne prakse v zadevi, kot je obravnavana. Sklepa VSL I Cpg 1470/2015 in I Cpg 385/2020 se namreč nanašata le na stroške postopka, ne pa na to, ali in kdaj je po spremembi in dopolnitvi ZPP-E mogoče uporabiti drugi odstavek 442. člena ZPP. Sklep I Cpg 1470/2015 pa niti ni bil izdan v času po uveljavitvi drugega odstavka 436. člena ZPP, zato že iz tega razloga ne more biti primeren za obravnavani primer.

12Izpodbijani sklep je tudi dovolj obrazložen; če se pravdni stranki z razlogi sodišča prve stopnje ne strinjata, pa ni podana kršitev iz 14. točke prvega odstavka 339. člena ZPP.

13Glede na navedeno je višje sodišče, ki tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), neutemeljeni pritožbi zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

14Pravdni stranki s pritožbama nista uspeli, zato na podlagi 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ ZPSPP je prenehal veljati z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona – SZ-1E, vendar pa se po 52. členu SZ-1E še vedno uporablja za pogodbe, sklenjene na njegovi podlagi pred uveljavitvijo tega zakona.