VSL Sklep I Ip 1084/2021

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v 1. točki izreka razveljavi, v 2. točki izreka pa razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka izvršbo z rubežem denarne terjatve zoper dolžnikovega dolžnika Modra zavarovalnica d.d. ustavilo. V 2. točki izreka je predlog upnika za izdajo sklepa o prenosu denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika Modre zavarovalnice d.d., zavrnilo.

2Sklep s pravočasno pritožbo v celoti izpodbija upnik, iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga nadaljevanje izvršbe z izdajo sklepa o prenosu terjatve v izterjavo na upnika.

3Dolžnik na pritožbo upnika ni odgovoril.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ.

6Upnik je za poplačilo denarne terjatve, ki jo ima do dolžnika, upravičen poseči na vsako dolžnikovo premoženje, če ni z zakonom izvršba na posamezen predmet omejena ali izključena po sili zakona (prvi odstavek 32. člena ZIZ). V skladu z določbo 30. člena ZIZ sme sodišče kot sredstva izvršbe za poplačilo denarne terjatve dovoliti samo: prodajo premičnin, prodajo nepremičnin, prenos denarne terjatve, vnovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic in nematerializiranih vrednostnih papirjev, prodajo deleža družbenika in prenos sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet.

7V predmetni izvršilni zadevi je upnik predlagal izvršbo z rubežem in prenosom dolžnikove denarne terjatve do njegovega dolžnika Modre zavarovalnice d.d., iz naslova privarčevanih sredstev kolektivnega dodatnega zavarovanja za javne uslužbence.

8V skladu z določbo prvega odstavka 104. člena ZIZ se izvršba na denarno terjatev opravlja z rubežem in prenosom, če ni v zakonu za posamezne primere drugače določeno. Sodišče prve stopnje je 26. 8. 2020 izdalo sklep o rubežu te terjatve.

9Izpodbijano odločitev je sprejelo, ker je po izdaji sklepa o rubežu ugotovilo, da gre pri denarnih sredstvih dolžnika, vplačanih v pokojninski sklad, s katerimi upravlja Modra zavarovalnica d.d., za premoženje dolžnika oziroma njegovo premoženjsko pravico v smislu 32. člena ZIZ, zaradi česar do unovčenja tega premoženja za poplačilo upnikove terjatve ne more priti na način, kot ga je predlagal upnik, to je z rubežem in prenosom zarubljene denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika, saj terjatev dolžnika, katere rubež in prenos je upnik predlagal, ne predstavlja denarne terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika.¹

10V razlogih k izpodbijani odločitvi sodišče prve stopnje ugotavlja, da pravice na podlagi dodatnega zavarovanja ureja II. Poglavje Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2), ki med drugim določa prejemke iz dodatnega zavarovanja (218. člen ZPIZ-2 (pravico do dodatne pokojnine)) in pravico do izplačila odkupne vrednosti premoženja (221. člen ZPIZ-2), pri čemer se odkupna vrednost izračuna in izplača v skladu z določbami 310. člena ZPIZ-2. Slednji določa, da član vzajemnega pokojninskega sklada lahko od upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada v primerih, določenih z zakonom, pisno zahteva, da mu izplača odkupno vrednost premoženja vpisanega na njegovem osebnem računu. Odkupna vrednost premoženja, vpisanega na osebnem računu člana, se izračuna glede na vrednost enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada, ki velja po stanju na obračunski dan obdobja iz 308. člena tega zakona, ko je bila podana popolna zahteva za izplačilo, zmanjšana za izstopne stroške. Članu z dnem izplačila odkupne vrednosti enot premoženja preneha lastninska pravica na sorazmernem delu premoženja vzajemnega pokojninskega sklada. Navaja še četrti odstavek 216. člena ZPIZ-2, po katerem se ne glede na zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, premoženje pokojninskega sklada v primeru začetka stečajnega postopka nad upravljavcem pokojninskega sklada šteje za premoženje članov in ni na voljo za poplačilo drugih upnikov. Navedena zakonska določila sodišče prve stopnje navaja za zaključek, da član sklada (dolžnik) do izpolnitve pogojev za izplačilo prejemkov iz dodatnega zavarovanja, nima denarne terjatve oziroma likvidnih denarnih sredstev na svojem osebnem računu pri pokojninskem skladu, temveč v skladu vplačana sredstva predstavljajo njegovo premoženje oziroma premoženjsko pravico v smislu 32. člena ZIZ. Zato naj bi upnik, ki je glede te pravice dolžnika predlagal izvršbo z rubežem in prenosom, ne predlagal ustreznega sredstva izvršbe.

11Za tak zaključek pa v navedenih določbah ZPIZ-2 ni podlage. Predmet izvršbe pri izvršbi na denarno terjatev dolžnika je terjatev na plačilo določenega denarnega zneska. Terjatev je lahko zapadla ali nezapadla, zastarana, naturalna, pogojna pod odložnim pogojem, ki še ni nastopil, z izvršbo že zarubljena terjatev, kot tudi terjatev, ki je že prej odstopljena v zavarovanje (...) ali izterjavo (...). Predmet izvršbe je lahko tudi bodoča terjatev, če v času odločanja, izdaje sklepa o rubežu obstoji pravno razmerje, iz katerega bo nastala bodoča terjatev in je znan dolžnikov dolžnik.²³ Kot ugotavlja že sodišče prve stopnje, je dodatna pokojnina, ki se izplača članu pokojninskega sklada, denarna terjatev (ob predpostavki, da so za izplačilo izpolnjeni zakonski pogoji določeni v ZPIZ-2). Enako pa velja tudi za pravico do izplačila odkupne vrednosti premoženja (221. člen ZPIZ-2). V obeh primerih je dolžnik ob izpolnitvi določenih pogojev upravičen do denarnega izplačila. Temeljno materialno upravičenje torej, ki ga vključuje konkretna terjatev dolžnika, je upravičenje zahtevati izpolnitveno ravnanje, ki je plačilo določenega denarnega zneska (ali v obliki denarne rente ali predčasnega izplačila odkupne vrednosti). To pomeni, da je terjatev dolžnika iz naslova privarčevanih sredstev kolektivnega dodatnega zavarovanja za javne uslužbence denarna terjatev in ne kakšna druga premoženjska pravica.

12Zaradi napačnega materialnopravnega zaključka, da pri terjatvi dolžnika ne gre za denarno terjatev, je sodišče prve stopnje naredilo napačen zaključek, da upnik iz tega razloga s predlaganim sredstvom izvršbe do poplačila ne more priti in da ni predlagal ustreznega sredstva izvršbe (in iz tega razloga postopek z rubežem ustavilo, predlog za prenos pa zavrnilo), zato je bilo treba napadeni sklep razveljaviti, saj bo moralo sodišče prve stopnje nadaljevati postopek in odločiti o upnikovem predlogu za prenos terjatve še z vidika drugih potrebnih predpostavk (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Posledično se namreč z (drugimi) pogoji, ki jih za prenos denarne terjatve določa ZIZ (114. člen ZIZ in naslednji), kot tudi z vprašanjem, ali gre za terjatev, glede katere bi bila izvršba izključena oziroma omejena (tretji odstavek 264. člen ZPIZ-2 v zvezi z 32. členom ZIZ, pa tudi 250. člen ZPIZ-2) še ni ukvarjalo in odločilnih dejstev s tem v zvezi v izpodbijanem sklepu ni ugotovilo.⁴

¹ V skladu z določbama 162. in 163. člen ZIZ se izvršba na druge premoženjske oziroma materialne pravice, kot so patent, užitek ali kakšna podobna dolžnikova pravica, opravi z rubežem te pravice in z vnovčenjem po določbah tega zakona o izvršbi na premičnine.
² Dr. Damjan Orož v Izvršba na terjatev do dolžnikovega dolžnika, Zbornik Sodobno stvarno pravo 2021, TAX-FIN-LEX, pravno-poslovni portal, založništvo in izobraževanja, d.o.o., Ljubljana, 2021, str. 59 - 62, razdelek 2.3.
³ Tako VSL sklep I Ip 697/2016 z dne 16. 5. 2016
⁴ Glej 7. točko obrazložitve sklepa II Ips 338/2017 Vrhovnega sodišča RS z dne 30. 8. 2018: „Pred izdajo sklepa o izvršbi mora sodišče med drugim pretehtati dopustnost predlaganega izvršilnega sredstva in predmeta izvršbe ter ustreznost njune medsebojne povezave, kar pomeni, da je s predlaganim izvršilnim sredstvom na določen predmet izvršbe mogoče izterjati upnikovo terjatev.“