221. člen ZPIZ-2
(pravica do izplačila odkupne vrednosti v enkratnem znesku)
(1)Ne glede na določbe 219. in 220. člena tega zakona lahko član kolektivnega zavarovanja v primeru izstopa iz zavarovanja od upravljavca zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku:
- če je že uveljavil pravico do pokojnine iz obveznega zavarovanja in
- če sredstva na njegovem osebnem računu kolektivnega zavarovanja ne presegajo 12.000 eurov.
(2)Odkupna vrednost iz prejšnjega odstavka se izračuna in izplača v skladu z določbami 310. člena tega zakona.
(3)Član individualnega zavarovanja lahko v primeru izstopa iz zavarovanja kadarkoli zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku, v skladu z določbami 310. člena tega zakona.
(4)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena ima oseba, ki jo je član imenoval za upravičenca v primeru smrti, v primeru, ko dodatno zavarovanje preneha zaradi smrti zavarovanca dodatnega zavarovanja pred pridobitvijo pravic iz tega zavarovanja, pravico zahtevati od upravljavca pokojninskega sklada, da ji izplača enkratno denarno izplačilo v višini odkupne vrednosti premoženja, vpisanega na osebnem računu člana, ne glede na višino premoženja, v skladu z določbami 310. člena tega zakona.
(5)Če član ni navedel upravičenca za primer smrti, preide pravica zahtevati od upravljavca pokojninskega sklada izpolnitev obveznosti iz prejšnjega odstavka na dediče člana. Upravljavec izplača enkratno denarno izplačilo v višini odkupne vrednosti, ko zahtevo iz prejšnjega odstavka podajo upravičenci za primer smrti ali dediči člana. Dediči so v primeru vložitve zahteve dolžni vlogi priložiti pravnomočni sklep o dedovanju.
(6)Ne glede na določbe tega člena lahko v primeru smrti člana oseba, ki je vključena v dodatno zavarovanje in je upravičenec za primer smrti ali dedič umrlega člana, od upravljavca zahteva prenos pripadajočih sredstev na njen osebni račun dodatnega pokojninskega zavarovanja. Dedič vlogi priloži pravnomočni sklep o dedovanju.
(7)Za prenos sredstev umrlega člana iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe prvega, četrtega in petega odstavka 248. člena tega zakona.
(8)Znesek iz druge alineje prvega odstavka tega člena se valorizira s koeficientom rasti povprečne mesečne bruto plače zaposlenih v Republiki Sloveniji od januarja do oktobra leta pred letom, za katero se opravi valorizacija, glede na enako obdobje predhodnega leta po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Višina valoriziranega zneska iz prvega odstavka tega člena se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za delo.
(9)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko član kolektivnega zavarovanja v primeru izstopa iz zavarovanja od upravljavca zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku:
- če je uveljavil invalidsko pokojnino, ali
- če je zbolel za hudo boleznijo, ki je neozdravljiva, ali se je huje poškodoval, in mu zdravniki napovedujejo le še kratko obdobje življenja.
(10)O upravičenosti do izplačila iz prejšnjega odstavka odloča upravljavec pokojninskega sklada na podlagi dokončne odločbe o priznani pravici do invalidske pokojnine ali na podlagi mnenja zdravnika člana kolektivnega zavarovanja.
- VSL Sklep I Ip 1084/2021Višje sodišče v Ljubljani · 2021
Dodatna pokojnina, ki se izplača članu pokojninskega sklada, je denarna terjatev (ob predpostavki, da so za izplačilo izpolnjeni zakonski pogoji določeni v ZPIZ-2). Enako pa velja tudi za pravico do izplačila odkupne vrednosti premoženja. V obeh primerih je dolžnik ob izpolnitvi določenih pogojev upravičen do denarnega izplačila. Temeljno materialno upravičenje torej, ki ga vključuje konkretna terjatev dolžnika, je upravičenje zahtevati izpolnitveno ravnanje, ki je plačilo določenega denarnega zneska (ali v obliki denarne rente ali predčasnega izplačila odkupne vrednosti). To pomeni, da je terjatev dolžnika iz naslova privarčevanih sredstev kolektivnega dodatnega zavarovanja za javne uslužbence denarna terjatev in ne kakšna druga premoženjska pravica.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 7Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 9. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep I Ip 1084/2021Višje sodišče v Ljubljani · 13. 9. 2021besedilo 2012–2025
Dodatna pokojnina, ki se izplača članu pokojninskega sklada, je denarna terjatev (ob predpostavki, da so za izplačilo izpolnjeni zakonski pogoji določeni v ZPIZ-2). Enako pa velja tudi za pravico do izplačila odkupne vrednosti premoženja. V obeh primerih je dolžnik ob izpolnitvi določenih pogojev upravičen do denarnega izplačila. Temeljno materialno upravičenje torej, ki ga vključuje konkretna terjatev dolžnika, je upravičenje zahtevati izpolnitveno ravnanje, ki je plačilo določenega denarnega zneska (ali v obliki denarne rente ali predčasnega izplačila odkupne vrednosti). To pomeni, da je terjatev dolžnika iz naslova privarčevanih sredstev kolektivnega dodatnega zavarovanja za javne uslužbence denarna terjatev in ne kakšna druga premoženjska pravica.