VSL Sklep II Ip 916/2021

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu I. in II. točke izreka potrdi.

II. Dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa v roku osmih dni od vročitve te odločbe upniku plačati nadaljnje stroške izvršilnega postopka v znesku 1.485,96 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku roka za izpolnitev dalje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo za izterjavo: rednih obresti v znesku nad zneskom 52.900,10 EUR, zakonskih zamudnih obresti v znesku 164.588,10 EUR in zakonskih zamudnih obresti od zneska 14.417.781,21 EUR od dne 19. 11. 2010 dalje, predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo ter izvršbo v tem obsegu ustavilo, v preostalem delu (glavnica 13.620.772,75 EUR in redne obresti 52.900,10 EUR) je ugovor dolžnika zavrnilo (I. točka izreka); o stroških pa odločilo tako, da mora dolžnik upniku plačati stroške v znesku 1.485,96 EUR s pripadki, v preostalem delu je upnikov predlog za odmero stroškov zavrnilo (II. točka izreka).

2Dolžnik se pritožuje zoper zavrnilni del sklepa o ugovoru. Uveljavlja vse pritožbene razloge, zlasti pa zmotno uporabo materialnega prava.

3Upnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Predmet presoje višjega sodišča je tisti del sklepa, s katerim pritožnik (dolžnik) ni uspel z ugovorom (drugi odstavek I. točke in prvi odstavek II. točke izreka).

6Upnik je zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to je notarskega zapisa Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve SV-X/08 z dne 19. 12. 2008 (v nadaljevanju: Sporazum o zavarovanju terjatve), katerega sestavni del je Kreditna pogodba reg. št. 0000 z dne 15. 12. 2008 (v nadaljevanju: Kreditna pogodba). Stranke notarskega zapisa so banka A d. d. (pravni prednik upnika) kot kreditodajalec, družba Y. d. o. o., sedaj v stečaju, kot uporabnik kredita in B d. d., sedaj prav tako v stečaju, kot solidarni porok. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo denarne terjatve glavnice v višini 13.620.772,75 EUR, rednih obresti v znesku 632.420,36 EUR, zakonskih zamudnih obresti v znesku 164.588,10 EUR, skupaj 14.417.781,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska od 19. 11. 2010 dalje do plačila ter stroškov izvršilnega predloga in vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki jih mora dolžnik plačati upniku v roku osmih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje do plačila. Dovolilo je izvršbo na tri nepremičnine, katerih lastnik je dolžnik (kot zastavni ali tako imenovani realni dolžnik).

7Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da Sporazum o zavarovanju terjatve predstavlja izvršilni naslov, Kreditna pogodba je sestavni del sporazuma (zadnji odstavek točke Prvič), stranke sporazuma so Kreditno pogodbo tudi vsebinsko povzele v sporazum, hkrati pa tudi oblikovno tako, da so jo prepisano v fizično obliko notarske listine tako, da so prazna mesta izpolnjena s črtami, pripele ob koncu sporazuma. Sporazum o zavarovanju terjatve predstavlja veljaven izvršilni naslov, saj je glavni dolžnik, ki je bil hkrati zastavitelj, pravno učinkovito dal soglasje k neposredni izvršljivosti notarskega zapisa, ki vsebuje Sporazum o zavarovanju terjatve.

8Pritožnik je v pritožbi povzel zanj pomembne določbe 4., 31. do 37., 39., in 41. do 45. člena Zakona o notariatu – ZN. Navaja, da v notarskem zapisu sicer piše, da je Kreditna pogodba sestavni del sporazuma. Vendar v prilogi vsebovana Kreditna pogodba, ki sicer ima obliko, ki ima določene značilnosti notarskega zapisa (prazna mesta so zapolnjena s črtami, številke so izpisane z besedami, listina je oštevilčena …), na koncu ni podpisana s strani strank niti ni podpisana in žigosana s strani notarja. Zato ta listina ne izpolnjuje pogojev iz 38. člena ZN in nima lastnosti javne listine, kar je pogoj za njeno neposredno izvršljivost. Kreditno pogodbo je mogoče šteti le kot prilogo notarskemu zapisu. Navaja, da zgolj priložitev Kreditne pogodbe k notarskemu zapisu, brez njene potrditve s strani udeležencev pravnega posla, ne zadošča za neposredno izvršljivost notarskega zapisa. Pritožnik še navaja, da bi morala biti Kreditna pogodba sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Ker ni sklenjena v tej obliki, bi morala biti sestavina neposredno izvršljivega notarskega zapisa. To ni, temveč je le njegova priloga. V pritožbi povzema odločbe II Ip 44/2017, II Ip 22/2017, I Ip 224/2016, I Ip 4248/2015, I Ip 1397/2017, II Ip 1544/2017 in III Ip 4426/2014.

9Upnik je v odgovoru na pritožbo opozoril, da je Kreditna pogodba v Sporazumu o zavarovanju terjatve sestavina notarskega zapisa, pa tudi njena priloga. Hkrati je bila taista terjatev iz Kreditne pogodbe v Sporazumu o zavarovanju terjatve izrecno povzeta v točki Prvič in Tretjič. V pritožbi citirane odločbe nimajo tej zadevi enakega dejanskega stanja, sam pa se sklicuje na sklepa VSC II Ip 213/2015 in 349/2015.

10V zadevi je bistveno vprašanje, ali ima upnik za izvršbo na dolžnikovo premoženje izvršilni naslov. Odgovor višjega sodišča je pritrdilen.

11Višje sodišče uvodoma poudarja, da dolžnik ne izpodbija pravno pomembnega dejstva, da je zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa, ki je v tem postopku izvršilni naslov, v zemljiški knjigi vpisana v vrstnem redu pred vknjižbo njegove lastninske pravice na predmetnih nepremičninah. To pomeni, da je neposredna izvršljivost notarskega zapisa učinkuje tudi proti njemu kot kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini (drugi odstavek 142. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Pritožnik izpodbija veljavnost – učinkovanje klavzule o neposredni izvršljivosti, ker meni, da notarski zapis po vsebini ni izvršilni naslov (prvi odstavek 1024. člena Obligacijskega zakonika – OZ).

12ZIZ v prvem odstavku 20.a člena določa, da je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). ZN v 4. členu določa, da je notarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, glede katere je dovoljena poravnava, izvršilni naslov, če zavezanec soglasje za njegovo neposredno izvršljivost izjavi v istem ali posebnem notarskem zapisu in če je terjatev zapadla.

13Iz citiranih določb ZN in ZIZ izhaja, da mora biti v neposredno izvršljivem notarskem zapisu določena obveznost in da mora notarski zapis vsebovati soglasje dolžnika za njegovo neposredno izvršljivost (da je terjatev zapadla, ni sporno). Zmotno je pritožnikovo stališče, da bi morala biti prej sklenjena Kreditna pogodba sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Tega niti ZIZ in ZN ne zahtevata.¹ Kot upnik v odgovoru na pritožbo navaja, zadošča, da je obveznost v konkretnem notarskem zapisu določena. Ta je v točki Prvič jasno določena. Določen je predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Stranke notarskega zapisa so ugotovile, da na podlagi Kreditne pogodbe in poroštvene izjave obstoji terjatev upnika do dolžnika in solidarnega dolžnika (iz pravnega posla) v višini 13.620.772,75 EUR s skrajnim rokom vračila 31. 12. 2009, z obrestmi, določenimi v nadaljevanju točke Prvič. V točki Tretjič sta dolžnika iz pravnega posla izjavila soglasje za neposredno izvršljivost obveznosti iz notarskega zapisa (ki učinkuje tudi zoper dolžnika; glej razloge v 11. točki obrazložitve). Pritožnik navaja, da bi morala biti Kreditna pogodba na koncu podpisana s strani strank in podpisana in žigosana s strani notarja. Tudi takšno stališče je zmotno, saj v primeru, ko se zasebna listina pripoji notarskemu zapisu in postane njegov sestavni del, tretji odstavek 50. člena ZN zahteva, da notarski zapis in pripojeno zasebno listino podpišejo osebe iz 2. točke prvega odstavka 43. člena tega zakona in notar, ki na notarski zapis odtisne svoj žig ali pečat. Da bi bil notarski zapis notarja C. SV X/08 z dne 19. 12. 2008, ki predstavlja izvršilni naslov, v tem delu pomanjkljiv, pa dolžnik ne zatrjuje. Iz notarskega zapisa izhaja, da so vse strani notarskega zapisa, tudi Kreditna pogodba, ustrezno parafirane. Stranke Sporazuma o zavarovanju terjatve so v zadnjem odstavku točke Prvič notarskega zapisa izrecno zapisale, da je Kreditna pogodba sestavni del sporazuma, v nadaljevanju pa je bila Kreditna pogodba tudi skladno s 50. členom ZN s strani notarja potrjena in kot zasebna listina pripojena notarskemu zapisu.

14Višjemu sodišču se ni treba opredeljevati do vsake posamezne odločbe, ki jo pritožnik navaja v utemeljitev pritožbe. Iz vsebine razlogov pa izhaja, da se je z vsebino pritožbe v tem delu seznanilo in nanjo tudi odgovorilo tako, da je povedalo razloge, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi. To pa so razlogi, ki so pomembni glede na notarski zapis, ki je izvršilni naslov v tej konkretni zadevi. Take zadeve med v pritožbi citiranimi odločbami ni. Tudi na to upnik v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja.

15Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, tisti, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pa niso podani, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (6. odstavek 38. člena ZIZ), mora pa na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ plačati upniku stroške, ki so mu nastali z odgovorom na neutemeljeno pritožbo. Odgovorne navedbe je višje sodišče presodilo za tehtne in tako nastale stroške za potrebne. Višje sodišče je stroške odmerilo v višini nagrade za pritožbo 2000 točk (tar. št. 27/6 Odvetniške tarife – OT), povečano za materialne stroške v pavšalu 30 točk (tretji odstavek 11. člena OT) in DDV, skupaj 1.485,96 EUR. Stroški pregleda listin in konference s stranko so zajeti v nagradi za sestavo pritožbe.

¹ Prav tako Rijavec, Vesna: Izvršljiv notarski zapis, Podjetje in delo 6-7/2010, podnaslov 4.