VSL Sklep II Ip 930/2021

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Stranki vsaka sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, ugovor zavrglo in predlog dolžnika za povrnitev stroškov postopka zavrnilo.

2Sklep s pravočasno pritožbo po pooblaščencu izpodbija dolžnik. Ponavlja, da je v predlogu navedel, da je 13. 10. 2020 iz naslova pisarna@virtualnapisarna.si prejel e-mail sporočilo, iz katerega je razvidno, da bi mu naj dne 29. 9. 2020, na njegov naslov netsoya@mail.com družba A. d.o.o., posredovala "današnjo pošto". Prav tako je dolžnik navedel, da 29. 9. 2020 ni prejel nobene pošte, ne od družbe A. d.o.o., kakor tudi ne s strani sodišča, ki opravlja vročitve preko B. d.o.o. Meni, da je nepomembna ugotovitev sodišča, da družba A. d.o.o. nima enakega poslovnega naslova oziroma sedeža kot ga ima dolžnik, saj ta ne zatrjuje, da je predstavnik družbe A. d.o.o. pošiljko prevzel v njegovih prostorih, kakor tudi dolžniku ni znano, kaj bi lahko predstavniki A. d.o.o. sploh počeli na naslovu dolžnika. Pojasnjuje pa, da v stavbi na naslovu dolžnika posluje več družb oziroma zavod. Komunikacija med dolžnikom in družbo A. d.o.o., ki moti sodišče, pa kaže na odnos v smeri ugotavljanja kdaj in kaj so za dolžnika sploh prevzeli. Meni, da je bistven datum e-pošte z dne 13. 10. 2020, ko je bil dolžnik obveščen o prejetem pismu in seznanjen z njegovo vsebino. Sodišče očitno ni preverilo trditev dolžnika, da družba A. d.o.o. ni bila pooblaščena za prevzem kakršnegakoli pisanja za dolžnika. Ker gre za vročitev pravni osebi, bi moral že delavec B. ob vročitvi preveriti ali je oseba, ki je pošiljko prevzela sploh pooblaščena, pa tega očitno ni storil. V tej smeri sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov z zaslišanjem predstavnika družbe A. d.o.o. ali zahtevalo pojasnila B. O predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti pa sploh ni odločalo. Dodaja še, da terjatev ne obstoji, saj je na račun upnika 30. 6. 2020 nakazal 3.800,00 EUR in s tem poravnal obveznosti iz več naslovov. Zahteva povrnitev stroškov pritožbe.

3V odgovoru na pritožbo dolžnika upnik predlaga njeno zavrnitev. Priglaša tudi stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Izpodbijani sklep je pritožbeno sodišče preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ.

6Prvi odstavek 116. člena ZPP, v zvezi z določbo 15. in 36. člena ZIZ, določa, da v primeru, če stranka zamudi rok za pritožbo ali ugovor in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka.

7Predpostavka za uporabo instituta vrnitve v prejšnje stanje je, glede na zgornjo določbo ZPP, da je bila pred tem vročitev stranki pravilno opravljena, saj le tedaj začne teči rok za opravo procesnega dejanja, v konkretnem primeru vložitve ugovora, in samo v tem primeru lahko stranka pride v zamudo. Ker je dolžnik svoj predlog za vrnitev v prejšnje stanje opiral na napačno opravljeno vročitev sklepa o izvršbi, ugovor pa je vložil 15. 10. 2020, kar bi bilo v dovoljenem 8-dnevnem roku zanj (tretji odstavek 9. člena ZIZ), od kar je bil po njegovih trditvah s sklepom o izvršbi kljub napačni vročitvi seznanjen¹, po njegovih trditvah do zamude ni prišlo. Ker torej dolžnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zamude ni zatrjeval, oziroma ji je celo nasprotoval, pogoji za vrnitev v prejšnje stanje niso podani. Če se stranka sklicuje na to, da je zamudila rok za ugovor zaradi napake sodišča (zatrjevana nepravilna vročitev sklepa o izvršbi je uveljavljanje napake sodišča), to ni utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj so stranki za odpravo nezakonitosti v sodnih postopkih na razpolago druga ustrezna pravna sredstva (na primer pritožba), ne pa institut vrnitve v prejšnje stanje². Ker drugih opravičljivih razlogov za zamudo dolžnik ni niti navajal, je sodišče prve stopnje njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vložen iz očitno neupravičenega razloga, utemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 116. in drugi odstavek 120. člena ZPP v zvezi s 36. in 15. členom ZIZ).

8Po določbi prvega odstavka 149. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), se sodne pošiljke vročajo (osebno) ob podpisu vročilnice, razen če se vročitev opravi po tretjem odstavku 142. člena ZPP (četrti odstavek 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Gre za listino, ki ima vse elemente javne listine (prvi odstavek 224.člena ZPP) in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno - tako samo vročitev, kot tudi datum vročitve. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v vročilnici ugotovljena dejstva neresnična ali da je nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnosti (prim. odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 374/2000 z dne 21. 02. 2001). Dokazno breme je na osebi, glede katere je vročilnica dokaz o vročitvi.

9Kot izhaja iz vročilnice v spisu in ki bi si jo dolžnik lahko kadarkoli ogledal ali pridobil njen prepis, je bila vročitev sklepa o izvršbi dolžniku opravljena na njegovem naslovu (tretji dostavek 139. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) osebno, 29. 9. 2020. Na vročilnici sta tako podpis prejemnika kot vročevalca, brez pripomb vročevalca o kakšnih posebnostih vročitve.

10Dolžnik je sicer zatrjeval, da naj bi sklep o izvršbi 29. 9. 2020 prevzela 3. oseba, in sicer A. d.o.o. (v nadaljevanju A. d.o.o.), vendar iz predloženega e-dopisovanja ne izhaja, da bi šlo ravno za sklep o izvršbi v tej zadevi, saj se v dopisovanju enkrat omenja le današnja pošta, drugič pa osebna priporočena pošta. Priponka pa ni razvidna niti ni bila s strani dolžnika, na katerem je dokazno breme, predložena. Višje sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da bi zato, da bi vzbudil dvom v vročilnico, dolžnik moral konkretneje pojasniti, kako naj bi do napačne vročitve sklepa o izvršbi A. d.o.o., ki ima poslovni naslov drugje, prišlo na naslovu dolžnika. Ni namreč mogoče slediti pritožbi, da naslov vročitve in naslov zatrjevanega prevzemnika nista odločilna. Dolžnik ni podal nobenih konkretnih trditev, iz katerih bi izhajala realna možnost, da je vročilnico na naslovu dolžnika podpisal nekdo od A. d.o.o., ki se nahaja na povsem drugem naslovu. Utemeljeno pa sodišče prve stopnje dolžniku očita tudi, da je iz predloženega dopisovanja razvidno, da je bilo dopisovanja več, česar dolžnik ni pojasnil in pisanj ni predložil, medtem ko iz sicer predloženega dopisa A. d.o.o. izhaja le, da naj bi bilo neko nespecificirano pisanje z dne 29. 9. 2020 dolžniku posredovano že 29. 9. 2020, ne izhaja pa, da bi mu bilo karkoli posredovano 13. 10. 2020.

11Dokazno pravilo o resničnosti javne listine ni absolutno. Velja, dokler ga stranka dokazno ne izpodbija z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je v obravnavanem primeru na dolžniku, ki temu bremenu ni zadostil. Ob tem, ko se v spisu nahaja vročilnica, ki dokazuje vročitev sklepa o izvršbi dolžniku osebno, na njegovem naslovu, le s trditvami o prevzemu pošiljke s strani tretje osebe, ki se nahaja na drugem naslovu, temu bremenu ni zadostil. In ker že njegove trditve o napačni vročitvi niso bile celovito konkretizirane, da bi vzbudile dvom v vročilnico, tudi izvedba predlaganih zaslišanj v zvezi z zatrjevanim napačnim prevzemom pošiljke ni bila potrebna. Z njihovo izvedbo namreč dopolnjevanje pomanjkljive trditvene podlage ne bi bilo mogoče, saj informativni dokaz, ki bi bil šele podlaga na podajo relevantnih trditev, ni dovoljen.

12Po določbi tretjega odstavka 9. člena ZIZ je ugovor treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi, o čemer je bil dolžnik v pravnem pouku sklepa o izvršbi tudi poučen. Vročitve sklepa o izvršbi dne 29. 9. 2020, izkazane z vročilnico, po pojasnjenem ni uspel izpodbiti. Njegov ugovor, vložen 15. 10. 2020 je bil tako vložen po izteku roka zanj in ga je sodišče prve stopnje pravilno kot prepoznega zavrglo.

13Kot mu je pojasnilo v izpodbijanem sklepu, o podanem predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, sodišče ni posebej odločilo, ker to potrdilo še ni bilo izdano.

14V posledici neuspeha dolžnika s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje in ugovorom pa je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi zahtevek dolžnika za povrnitev stroškov, povezanih z njuno vložitvijo, saj ne gre za stroške, ki bi jih dolžniku upnik povzročil neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

15Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena v zvezi s 353. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ, dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

16Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče sprejelo na podlagi določbe prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker dolžnik ni uspel s pritožbo, je pritožbeno sodišče ob uporabi šestega odstavka 38. člena ZIZ in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, odločilo, da sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Kljub temu, da je pritožbo zavrnilo, je sklenilo, da tudi upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj so le-ti nepotrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ). Odgovor na pritožbo ni obvezen (prvi odstavek 344. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v njem pa upnik tudi ni navedel nobenega dejstva, ki pritožbenemu sodišču ne bi bilo poznano in ne bi bilo razvidno že iz spisa, zaradi česar ni pripomogel k odločanju o pritožbi.

¹ Če se je stranka kljub morebitnim napakam pri vročanju dejansko seznanila s sodnim pisanjem, se v takem primeru šteje, da je bila vročitev opravljena tedaj, ko je gotovo, da je stranka sodno pisanje dejansko prejela (odločba Ustavnega sodišča Up-554/10 z dne 15. 12. 2010.
² Glej Aleš Galič v: Pravdni postopek - Zakon s komentarjem, Uradni list, GV Založba, Ljubljana, 2005, 1. knjiga, str. 476, 8. točka, enako tudi sodna praksa, na primer sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 53/2003 z dne 22. 1. 2004, sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1634/2017 z dne 13. 12. 2017 in V Cpg 996/2017 z dne 11. 1. 2018, sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 373/2013 z dne 9. 5. 2013, ...