VSRS Sklep I R 110/2021

Predlog se zavrne.

1Med pravdnima strankama pred Okrožnim sodiščem v Mariboru poteka pravdni postopek III P 740/2010 zaradi ugotovitve deleža na skupnem premoženju in izstavitve zemljiškoknjižne listine.

2Tožnik je podal predlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zaradi zagotovitve nepristranskega sojenja. Predlog utemeljuje z navedbami, da naj bi toženkina odvetnica A. A.zlorabljala znanstvo s sodnicama B. B. in C. C. ter s predsednico sodišča D. D.. Sodnici B. B. očita številne kršitve v postopku, po njeni izločitvi januarja 2018 pa naj bi s kršitvami nadaljevala razpravljajoča sodnica C. C., ki je tudi izdala delno sodbo, ki jo je nato Višje sodišče v Mariboru v celoti razveljavilo. Nadalje navaja, da je zoper razpravljajočo sodnico vložil kazensko ovadbo ter dvakrat zahteval njeno izločitev, vendar je predsednica sodišča obe zahtevi zavrnila. Prav tako naj bi na vse načine zavračala nadzorstveno pritožbo in rokovni predlog. Meni, da navedeni sodnici skupaj s predsednico sodišča skušajo prikriti 12 letno neustrezno odločanje v tej zadevi ter jo rešiti v prid odvetnice A. A. in njene stranke.

3Predlog ni utemeljen.

4Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med „druge tehtne razloge“ spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki upravičuje prenos pristojnosti v primerih, ko bi bilo objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati strogo, in sicer tudi v tem smislu, da določitev drugega sodišča ne pride v poštev, kadar za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti.

5Sodnica B. B. je bila v tej zadevi že izločena, in sicer zaradi tesnejših sosedskih odnosov s tožnikovo polnoletno hčerjo, ki je bila v postopku tudi predlagana za pričo. S strani tožnika vložena kazenska ovadba zoper razpravljajočo sodnico C. C. in njeno domnevno znanstvo s pooblaščenko toženke sta lahko kvečjemu (enako) razlog le za njeno izločitev in ne krhata objektivne nepristranskosti celotnega sodišča.¹ Okoliščina, da tožnik z zahtevo za njeno izločitev ni uspel, ne pomeni nastopa „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.² V okviru odločanja o utemeljenosti predloga za delegacijo pristojnosti Vrhovno sodišče tudi ne more odločati o utemeljenosti navedb, ki po svoji naravi predstavljajo pritožbene razloge zoper sklep predsednice sodišča prve stopnje o zavrnitvi strankinega predloga za izločitev razpravljajoče sodnice. Zoper tak sklep posebna pritožba ni predvidena, lahko pa ga stranka izpodbija v pritožbi zoper končno odločbo v zadevi.³

6Prav tako tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ne predstavlja zatrjevano znanstvo med toženkino pooblaščenko in predsednico sodišča. V zvezi z zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice⁴ je imel tožnik možnost zahtevati tudi izločitev predsednice sodišča (drugi odstavek 73. člena ZPP). Sicer pa ima v skladu z določbami Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) predsednik sodišča pristojnosti na področju sodne uprave in nima pooblastil, s katerimi bi vplival na odločitev posameznih sodnikov v konkretnih zadevah. Sodniki so namreč pri reševanju konkretnih zadev vezani le na ustavo in zakon (3. člen ZS) in ne na navodila nadrejenih, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. in 37. člen Zakona o sodniški službi; v nadaljevanju ZSS).⁵

7Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve. Če stranka meni, da postopek teče nedopustno dolgo in da ji je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, pa ima na voljo pravna sredstva po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO), pri čemer morebitna zavrnitev njenih nadzorstvenih pritožb in rokovnih predlogov prav tako ne predstavlja razloga za delegacijo pristojnosti.⁶

8Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predlog za določitev drugega sodišča za odločanje v tej pravdni zadevi zavrnilo.

9Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 43/2019 z dne 28. 3. 2019 in I R 87/2014 z dne 18. 9. 2014.
² Enako npr. sklep Vrhovnega sodišča RS I R 38/2019 z dne 15. 4. 2019.
³ Npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 78/2018 z dne 28. 6. 2018 in I R 101/2014 z dne 9. 10. 2014.
⁴ Odločanje o izločitvi sodnika je del sojenja v konkretni zadevi (enako npr. sklep Vrhovnega sodišča RS Cp 5/2017 z dne 11. 5. 2017).
⁵ Npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 38/2019 z dne 15. 4. 2019 in I Kr 3140/2017 z dne 30. 1. 2020.
⁶ Npr. sklepi Vrhovnega sodišča I R 119/2018 z dne 9. 8. 2018, I R 70/2018 z dne 7. 6. 2018 in I R 78/2013 z dne 4. 7. 2013.