VSRS Sklep II DoR 198/2021

Predlog se zavrne.

1Tožeča stranka s tožbo od sodišča zahteva, naj razsodi, da sta ji toženca dolžna nerazdelno vrniti preostanek posojila v višini 19.500,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Kot podlago zahtevka je navedla ustno posojilno pogodbo, ki jo je dne 20. 10. 2009 sklenila s tožencema v času trajanja njune zunajzakonske skupnosti.

2Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

3Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo druge toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4Druga toženka predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

- Kakšen dokazni standard mora obstajati za pravilno presojo ustne posojilne pogodbe med strankami, ki so v sorodstvenem razmerju in bivša zakonca?

- Kakšni so pogoji za sklenitev ustne posojilne pogodbe in kako se razlikujejo od darilne pogodbe, v kolikor gre za pogodbene stranke, ki so v sorodstvenem razmerju in zakonca?

- Glede na to, da se med zakoncema zahteva posebna obličnost glede sklepanja pogodb glede premoženjskih pravic in obveznosti, kakšna obličnost in pogoji se zahtevajo za sklenitev ustne posojilne pogodbe, ki jo sklene zakonec s svojo materjo, od katere si domnevno izposodi denar, pogodba pa zavezuje tudi drugega zakonca oziroma drugega zunajzakonskega partnerja in ga močno premoženjsko obremeni?

- Kakšen je dokazni standard za obstoj ustne posojilne pogodbe, katere vračilo zahteva družinski član enega od zakoncev po prenehanju zakonske zveze oziroma zunajzakonske zveze?

- Kakšen je dokazni standard za pripoznavo zahtevka ene izmed toženih strank (bivših zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev), na katero sodišče opre svojo sodbo, čeprav zaradi prenehanja zakonske zveze z drugo toženo stranko izhaja dejstvo, da je zainteresiran za uspeh svoje matere – tožeče stranke?

- Kako se določa rok vrnitve posojila, če ta ni izrecno dogovorjen oziroma je sporen med strankama?

- Kdaj začne teči rok za vtoževanje prejetega denarja pri ustni posojilni pogodbi, če je rok za vračilo denarja med strankama sporen?

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7Vrhovno sodišče je ocenilo, da druga toženka ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8Odločalo je v senatu navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).