VSL Sklep I Ip 815/2021

I. Pritožbi zoper sklep z dne 6. 5. 2021 se ugodi in se sklep razveljavi.

II. Pritožba zoper sklep z dne 8. 4. 2021 se zavrne in se sklep potrdi.

O pritožbi zoper sklep z dne 6. 5. 2021:

1Z izpodbijanim sklepom z dne 6. 5. 2021 je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo upnikov zoper sklep z dne 8. 4. 2021.

2Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožujejo upniki, ki menijo, da je bila pritožba vložena pravilno in skladno z zakonom, zato bi jo sodišče moralo obravnavati. Predlagajo razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Pritožba je utemeljena.

4Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev oprlo na ugotovitev, da pritožba upnikov ni bila vložena in podpisana skladno z določbami 105.b člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, Pravilnikom o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih ter Pravilnikom o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka. Pojasnilo je, da je vlogo v elektronski obliki mogoče vložiti zgolj v informacijski sistem sodstva in jo pri tem podpisati z varnim elektronskim podpisom, temu pa po elektronski pošti na elektronski naslov sodišča vložena pritožba ne ustreza in je zato ni mogoče šteti za dovoljeno in popolno.

6Upniki v pritožbi utemeljeno opozarjajo, da je tako stališče sodišča napačno.

7Skladno s prvim in drugim odstavkom 105.b člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je vlogo mogoče vložiti v fizični (vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana) ali v elektronski obliki (vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu). Vlogo v elektronski obliki je skladno s četrtim odstavkom istega člena treba vložiti v informacijski sistem sodstva, ki vložniku samodejno potrdi prejem vloge, medtem ko se vloga v fizični obliki po tretjem odstavku tega člena vloži tako, da se pošlje po pošti, z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije, izroči neposredno organu ali po osebi, ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost.

8Pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje vlogo upnikov napačno prepoznalo kot vlogo v elektronski obliki, saj gre za fizično vlogo, ki je bila skenirana (z oznako I 2-2019 PRITOŽBA.pdf) in na sodišče poslana z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije, kot priponka k elektronski pošti (primerljiva situacija, kot če bi upniki pritožbo na sodišče poslali preko telefaksa).¹ Pritožba je bila tudi digitalno podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, tak podpis pa je skladno tretjim odstavkom 105. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter 15. členom Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu enakovreden lastnoročnemu podpisu ter ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost. Pravilno podpisana pritožba je bila torej na sodišče vložena skladno s tretjim odstavkom 105.b člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in kot taka sposobna za obravnavo, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za njeno zavrženje.

9Višje sodišče je po pojasnjenem utemeljeni pritožbi upnikov ugodilo in izpodbijani sklep z dne 6. 5. 2021 razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v nadaljevanju tega sklepa pa je napačno zavrženo pritožbo upnikov zoper sklep z dne 8. 4. 2021 tudi vsebinsko obravnavalo.

O pritožbi zoper sklep z dne 8. 4. 2021:

10Z izpodbijanim sklepom z dne 8. 4. 2021 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika z dne 7. 4. 2021 za povrnitev stroškov izvršitelja po obračunu z dne 11. 1. 2021 v višini 121,27 EUR.

11Upniki v pravočasni pritožbi uveljavljajo pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlagajo spremembo sklepa tako, da se dolžniku naloži povrnitev nadaljnih izvršilnih stroškov v višini 121,27 EUR, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje.

12Pritožba ni utemeljena.

13Tudi ta sklep je višje sodišče preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

14Odločitev, da upniki niso upravičeni do povračila stroškov izvršitelja, je sodišče prve stopnje oprlo na osmi odstavek 38. člena ZIZ in na ugotovitev, da so bili zahtevani stroški priglašeni prepozno, saj so bili upnikom znani po prejemu obračuna oziroma zapisnika izvršitelja v začetku januarja 2021, stroške pa so priglasili šele z vlogo z dne 7. 4. 2021. Višje sodišče odločitev sprejema kot materialno pravno pravilno.

15Po osmem odstavku 38. člena ZIZ se mora povrnitev stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana višina, najpozneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem postopku oziroma po zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo. Ustaljena in enotna sodna praksa² to določbo razlaga tako, da je treba stroške primarno zahtevati takoj, ko nastanejo in je upniku znana njihova višina (subjektivni rok), in ne kadarkoli do izteka tridesetdnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka. Slednji je namreč določen kot skrajni rok, ki pride v poštev šele v primeru, ko je izvršilni postopek končan ali ustavljen, pri tem pa subjektivni rok še ni potekel, torej ko se upnik seznani z nastankom stroškov ali njihovo višino šele po ustavitvi ali končanju postopka. Namen pravila je v zagotovitvi hitrega in zanesljivega poteka izvršilnega postopka, tako da se že med postopkom čim prej rešijo vprašanja glede izvršilnih stroškov, zato se v izvršilnem postopku o stroških ne odloča skupno samo z enim sklepom sodišča po vseh opravljenih izvršilnih dejanjih v zvezi s posameznim izvršilnim sredstvom, ampak sproti z ločenimi sklepi o stroških vsakega posameznega izvršilnega dejanja posebej.

16Za neutemeljene se tako izkažejo pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo o vseh stroških premičninske izvršbe odločiti skupaj, šele po koncu zadnjega izvršilnega dejanja v zvezi s tem izvršilnim sredstvom, saj okoliščina, da je premičninska izvršba še vedno v teku in se bo še nadaljevala, nima nobenega vpliva na upnikovo obveznost sprotne in pravočasne priglasitve stroškov.³ Ob zgoraj pojasnjenem stališču, da se v izvršbi o posamičnih stroških odloča ločeno, na pravilnost sprejete odločitve ne more vplivati niti pritožbeno uveljavljano dejstvo, da sodišče še ni odločilo o prej priglašenih stroških rubeža z dne 16. 6. 2020 (bo pa o teh stroških sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka še moralo odločiti).

17Pravni standard „takoj„ v zvezi s priglasitvijo stroškov je sicer res treba razlagati prožno, ob upoštevanju okoliščin primera, kot uveljavlja pritožba, vendar pa še vedno ozko, torej v smislu „takoj, ko je to mogoče“.⁴ Upniki v zvezi s tem v pritožbi opozarjajo na posebne okoliščine zaradi epidemije Covid-19, zaradi katerih se delo njihovega zastopnika opravlja v specifičnih razmerah, od doma, in zato zastopnik dostopa do določenih podatkov, ki jih potrebuje za priglasitev stroškov, ne more izvajati na način, kot to velja v običajnih razmerah. Tudi tem navedbam ni mogoče slediti. Predmetna izvršilna zadeva se namreč vodi zaradi izterjave preživnine, kar pomeni, da gre za nujno zadevo v smislu 83. in 83.a člena Zakona o sodiščih, v kateri je sodišče kljub specifični epidemiološki situaciji poslovalo neomejeno, roki so neprekinjeno tekli in interventni ukrepi v postopanje v tej zadevi niso v ničemer posegli. Glede na to, da je zastopnik upnikov pravna oseba javnega prava (prim. 3. člen Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije), ki jo veže pravni standard skrbnosti dobrega strokovnjaka, je bila na njem obveznost, da kljub drugačni organizaciji dela in prilagoditvi poslovanja epidemiološkim razmeram poskrbi, da bodo neodložljiva opravila (tudi priglasitev stroškov v nujni zadevi) opravljena pravočasno in bo s tem zagotovljeno učinkovito varstvo položaja upnikov.

18Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo, da priglasitve stroškov več kot dva meseca po njihovem nastanku in seznanitvi z njimi ni mogoče subsumirati pod subjektivni kriterij „takoj, ko stroški nastanejo in je znana višina“ (ki ga večinska sodna praksa razlaga kot rok 30 dni⁵), zato višje sodišče pritrjuje ugotovitvi, da so bili stroški glede na osmi odstavek 38. člena ZIZ priglašeni prepozno.

19Po vsem pojasnjenem je pritožba upnikov neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep z dne 8. 4. 2021 potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Prim. VSC Sklep II Ip 437/2020 z dne 16. 12. 2020, podobno tudi VSL Sklep I Ip 1898/2018 z dne 11. 7. 2018.
² Prim. VSRS sklep II Ips 219/2013 z dne 28. 8. 2014, VSL Sklep I Ip 2028/2019 z dne 20. 12. 2019, VSM sklep I Ip 535/2016 z dne 12. 9. 2016, VSL sklep II Ip 1033/2015 z dne 27. 3. 2015, VSC sklep I Ip 655/2014 z dne 20. 2. 2015,...
³ Prim. VSL sklep III Ip 5775/2013 z dne 20. 3. 2014, VSL sklep I Ip 1014/2014 z dne 28. 5. 2014, VSK Sklep II Ip 356/2017 z dne 12. 10. 2017, VSC Sklep II Ip 12/2020 z dne 29. 1. 2020,...
⁴ Prim. VSRS sklep II Ips 219/2013 z dne 28. 8. 2014.
⁵ Prim. VSL sklep II Ip 2339/2016 z dne 31. 8. 2016, VSL sklep II Ip 2299/2015 z dne 11. 8. 2015,...