15. člen ZEPEP

V 17. členu Uredbe je določeno, da če pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki z istim zahtevkom med istima strankama, vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekinejo postopek, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek. To pravilo o litispendenci se uporabi, če je/bo isti primer dedovanja (oz. postopek z istim zahtevkom) predložen različnim sodiščem v različnih državah članicah. Na njegovi podlagi se nato določi, katero sodišče bo dejansko obravnavalo dedovanje. Ob nesporni ugotovitvi, da je hrvaško sodišče odločalo le o dedovanju zapustnikovega premoženja na Hrvaškem, in je bil tam postopek opravljen le v zvezi z zahtevkom glede premoženja na Hrvaškem, ki se je tudi že pravnomočno zaključil, medtem ko je bil pred slovenskim sodiščem uveden postopek glede zapustnikovega (ne)premičnega premoženja v Sloveniji, ni mogoče (več) govoriti o litispendenci (ki bi bila ovira za odločanje o premoženju pred slovenskim sodiščem), saj je postopek pred hrvaškim sodiščem končan.

Sodišče prve stopnje je vlogo upnikov napačno prepoznalo kot vlogo v elektronski obliki, saj gre za fizično vlogo, ki je bila skenirana in na sodišče poslana z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije, kot priponka k elektronski pošti (primerljiva situacija, kot če bi upniki pritožbo na sodišče poslali preko telefaksa). Pritožba je bila tudi digitalno podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, tak podpis pa je enakovreden lastnoročnemu podpisu ter ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost. V izvršilnem postopku se o stroških ne odloča skupno samo z enim sklepom sodišča po vseh opravljenih izvršilnih dejanjih v zvezi s posameznim izvršilnim sredstvom, ampak sproti z ločenimi sklepi o stroških vsakega posameznega izvršilnega dejanja posebej. Za neutemeljene se tako izkažejo pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo o vseh stroških premičninske izvršbe odločiti skupaj, šele po koncu zadnjega izvršilnega dejanja v zvezi s tem izvršilnim sredstvom, saj okoliščina, da je premičninska izvršba še vedno v teku in se bo še nadaljevala, nima nobenega vpliva na upnikovo obveznost sprotne in pravočasne priglasitve stroškov. Povrnitev str

Vprašanje razumljivosti in pravočasnosti vlog v prekrškovnem postopku je skladno z 2. alinejo prvega odstavka člena 67 ZP-1 urejeno v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP), ki v prvem odstavku člena 76 določa, da je pisna vloga tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki) ali pa vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom (elektronsko vlogo), overjenim s kvalificiranim potrdilom, pri čemer se pisna vloga v fizični obliki vloži tako, da se pošlje po pošti ali izroči neposredno sodišču, medtem ko se vloga v elektronski obliki vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu sodišča, ki samodejno potrdi njen prejem. Tako pisne, kot tudi vloge, ki so poslane po elektronski poti pa morajo biti razumljive in obsegati vse, kar je potrebno, da so sposobne za vsebinsko obravnavo ter podpisane, pri čemer pa vloga, ki je v elektronski obliki, mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s klasificiranim potrdilom. Zato se po prepričanju pritožbenega sodišča ni strinjati s pojasnili prekrškovnega organa v odgovoru z dne 11. 12. 2018 o tem, da se določbe členov 14 in 15 ZEPT nanaša

Za vloge v elektronski obliki ne velja zahteva po lastnoročnem podpisu vlagatelja.