VSL Sklep Cst 181/2021

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnilo.

2Zoper navedeni sklep se je dolžnik pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se izpodbijani sklep razveljavi in predlogu za odpust obveznosti ugodi oziroma postopek ustavi do odločitve o predhodnem vprašanju, podrejeno, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pred odločitvijo o odpustu obveznosti mora sodišče na podlagi 4. odstavka 407. člena ZFPPIPP preveriti, ali pri dolžniku obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke 2. odstavka 399. člena ZFPPIPP. Gre za oviro, ki obstaja, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, pa ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja še ni izbrisana iz kazenske evidence ali če se do poteka preizkusnega obdobja še ne izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije.

5Kot izhaja iz podatkov v spisu, je sodišče prve stopnje na predlog dolžnika s sklepom z dne 7. 12. 2016 (p.d. 11) začelo postopek odpusta obveznosti in določilo preizkusno obdobje štirih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Preizkusno obdobje je poteklo dne 7. 12. 2020. V skladu s 4. odstavkom 407. člena ZFPPIPP je sodišče po uradni dolžnosti preverilo ovire za odpust iz 1. točke 2. odstavka 399. člena ZFPPIPP in ugotovilo, da iz kazenske evidence za dolžnika (p.d. 146) izhaja, da je bil dolžnik s sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. I K 000/17 z dne 27. 9. 2018, ki je v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Kp 000/17 z dne 14. 2. 2019, postala pravnomočna dne 13.3.2019, obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje, in sicer za kaznivo dejanje poslovne goljufije po 228/I. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Na podlagi kazenske evidence je ugotovilo, da je bil dolžnik obsojen zaradi navedenega kaznivega dejanja, ki ga je storil pred vložitvijo predloga za odpust obveznosti, sodba pa mu je bila izrečena med preizkusnim obdobjem. Predviden datum konca preizkusne dobe za izrečeno pogojno obsodbo je 13.3.2022, kar pomeni, da bodo zakonski pogoji za izbris obsodbe v skladu z 2. točko 4. odstavka 82. člena KZ-1 izpolnjeni najhitreje dne 13.3.2023, ob pogoju, da dolžnik v tem času ne bi storil novega kaznivega dejanja. Ker rok, po poteku katerega se obsodba izbriše iz kazenske evidence, do poteka preizkusnega obdobja (to je 7.12.2020) še ni potekel, je sodišče prve stopnje na podlagi 1. točke 5. odstavka 407. člena ZFPPIPP predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

6Pritožnik zgoraj navedene (za odločitev bistvene) ugotovitve sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da je zoper sodbo višjega sodišča vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je Vrhovno sodišče RS s sodbo opr. št. I Ips 000/2017 zavrnilo, stečajni dolžnik pa je napovedal, da bo zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS na Ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo. Poudarja, da še ni izčrpal vseh pravnih sredstev ter da je bil za enakovrstno kaznivo dejanje v enakem obdobju oproščen s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. I K 001/2017, zato šteje, da pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa po 4. odstavku 407. člena ZFPPIPP niso izpolnjeni.

7Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Vse, kar pritožnik (obširno) navaja v pritožbi glede obstoja kaznivega dejanja, sklicujoč se na ugotovitve izvedenca mag. T. T. iz drugega kazenskega postopka, za vprašanje pravilnosti odločitve izpodbijanega sklepa ne more biti relevantno. Z okoliščinami, ki jih pritožnik navaja v pritožbi, ni mogoče izpodbiti pravilne odločitve sodišča prve stopnje, ki temelji na zakonskih določbah. Določba 4. odstavka 407. člena ZFPPIPP nalaga sodišču, da pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke 2. odstavka 399. člena ZFPPIPP. To pomeni, da mora preveriti, ali je v primeru, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Če rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel, mora sodišče po 1. točki 5. odstavka 407. člena ZFPPIPP predlog za odpust obveznosti zavrniti, ne da bi ponovno preverjalo, ali kaznivo dejanje obstoji ali ne. Tako je sodišče prve stopnje v danem primeru tudi ravnalo. Ker pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence še niso bili izpolnjeni, čemur pritožnik ne oporeka, predlogu za odpust obveznosti ni bilo mogoče ugoditi, niti to ne pomeni, da se s tem nedopustno posega v njegovo ustavno pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, kot to zmotno navaja v pritožbi. V stečajnem postopku se v skladu s 1. točko 2. odstavka 399. člena ZFPPIPP obstoj kaznivega dejanja ugotavlja na podlagi pravnomočne kazenske obsodilne sodbe. Da je sodba Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. I K 000/17 z dne 27. 9. 2018 postala pravnomočna dne 13.03.2019, dolžnik celo izrecno priznava; sodišče v stečajnem postopku ne more kot predhodnega vprašanja presojati vprašanja, ali je stečajni dolžnik dejansko zagrešil očitano kaznivo dejanje ali ne. Prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja je dopustna le do pravnomočno končanega postopka pred drugim pristojnim organom (2. odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), vložitev izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne odločbe o predhodnem vprašanju pa ne predstavlja razloga za prekinitev postopka (prim. VSL sklep I Cp 226/2019 z dne 27. 3. 2019). Ker iz podatkov v spisu tudi ne izhaja, da bi Ustavno sodišče zadržalo učinkovanje pravnomočne odločitve, tudi ne obstoji ovira za odločanje v tej zadevi.

8Dolžnik s pritožbenimi razlogi torej ne more uspeti. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).