VSRS Sklep II DoR 17/2021

Predlog se zavrne.

1Tožniki v tej pravdi zahtevajo del zapuščine (gre za denacionalizirano premoženje), ki jo je na podlagi dodatnega sklepa o dedovanju po A. A., rojenem ..., dedovala toženka. Trdijo, da so tudi sami zapustnikovi dediči, saj je njihov pravni prednik B. B. živel v zunajzakonski skupnosti z C. C. in je po njej dedoval; slednja pa je bila vdova zapustnikovega sina D. D. in je po njem prav tako dedovala.

2Sodišče prve stopnje je v tretjem sojenju razsodilo, da je toženka dolžna vsakemu od tožnikov plačati zneske v skupni višini 4.244,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2011 dalje do plačila. V presežku pa je tožbene zahtevke tožnikov zavrnilo.

3Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in v zavrnilnem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Pritožbi toženke pa je ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu spremenilo tako, da je tožbene zahtevke tožnikov zavrnilo.

4Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožniki vlagajo predlog za dopustitev revizije, v katerem Vrhovnemu sodišču zastavljajo naslednja vprašanja:

◦ ali je sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka s tem, ko se ni opredelilo do pravnih naziranj revidentov glede vezanosti pravdnega sodišča na pravnomočni sklep zapuščinskega sodišča o dedovanju po pokojnem;

◦ ali lahko sodišče ponovno ugotavlja obstoj zunajzakonske skupnosti, če je bilo to že ugotovljeno s pravnomočnim sklepom o dedovanju (158. in 23. člen Ustave); ali je bilo s tem poseženo v že pravnomočno priznano dedno pravico revidentov;

◦ ali bi se sodišče druge stopnje, upoštevajoč 22. člen Ustave, moralo opredeliti do vseh pravnih naziranj strank, če ta lahko vplivajo na nadaljnji potek odločanja, ali pa se lahko samo odloči, o čem se bo najprej izreklo;

◦ ali je sodišče druge stopnje kršilo pravico tožnikov do izjave, ko strankam pred ugotovitvijo drugačnega dejanskega stanja ni predočilo svojega pravnega naziranja zadeve in jim je s tem izvotlilo pravico do učinkovitega izjavljanja v postopku;

◦ ali je materialnopravno pravilen zaključek nižjega sodišča, da zunajzakonska skupnost ni obstajala; in

◦ ali je bilo s tem, ko je višje sodišče izvedlo pritožbeno obravnavo in ugotovilo bistveno drugačno dejansko stanje kot prvostopenjsko sodišče, poseženo v pravico tožnikov do pritožbe v zvezi z njihovo dedno pravico (25. člen Ustave in 13. člen v zvezi s 1. členom prvega protokola Evropske konvencije o človekovih pravicah, v nadaljevanju EKČP); ali je bilo s tem, ko je višje sodišče v ponovljenem sojenju odločilo drugače, kot je samo odločilo v prejšnjem sojenju, poseženo v njihovi pravici do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in poštenega sodnega postopka (25. člen Ustave in 6. člen EKČP).

5Predlog ni utemeljen.

6Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).