VSK Sklep II Kp 26962/2019

I. Pritožbi državne tožilke se ugodi in izpodbijani sklep pod točko I spremeni tako, da se vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva z obema navodiloma, mladoletnemu A. M. izreče tudi zaradi kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1, opisanega v 2. točki predloga Okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici za izrek vzgojnega ukrepa;

pritožba zagovornika mladoletnega A. M. pa se kot prepozna zavrže.

II. Stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun.

1Senat za mladoletnike pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici je z izpodbijanim sklepom pod točko I zoper mladoletnega A. M. (v nadaljevanju mladoletnik) ustavil postopek zaradi kaznivega dejanja nasilništva po drugim v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1 kot je bil opisan v 2. točki predloga Okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici za izrek vzgojnega ukrepa opr. št. Kt 6698/2019 z dne 23.7.2020. Pod točko II pa je mladoletniku zaradi kaznivih dejanj nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1 in poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 na podlagi 78. člena Kazenskega zakonika (KZ) v zvezi s prvim odstavkom 375. člena KZ-1 izrekel vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva z navodiloma, da se usposablja za poklic in sprejme zaposlitev, ki ustreza njegovemu znanju, sposobnosti in nagnjenju ter da se zdravi v ustrezni zdravstveni organizaciji. Odločil je še, da je mladoletnik dolžan družbi H. M. d.o.o. povrniti škodo v znesku 600,00 EUR. Pod točko III sklepa pa je odločil, da stroški postopka bremenijo proračun.

2Zoper sklep se pritožujeta višja državna tožilka in mladoletnikov zagovornik. Prva sklep izpodbija v delu pod točko I in sicer zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), kršitve kazenskega zakonika po 4. točki 372. člena ZKP in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da kaznivo dejanje pod točko I kvalificira kot kaznivo dejanje nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1.

3Mladoletnikov zagovornik se pritožuje zaradi odločbe o kazenski sankciji in sicer v delu, ki se nanaša na navodilo mladoletniku, da se usposablja za poklic ali sprejme zaposlitev, ki ustreza njegovemu znanju, sposobnosti in nagnjenju. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep v tem delu razveljavi.

4Pritožba višje državne tožilke je utemeljena, pritožba mladoletnikovega zagovornika pa je prepozna.

K pritožbi državne tožilke

5Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek zoper mladoletnika v delu, ki se nanaša na oškodovanega J. M., ker je ugotovilo, da mladoletniku očitano kaznivo dejanje nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1, ni podano. Šlo je namreč le za enkraten dogodek, ki pri oškodovancu ni vzbudil občutka nemoči, strahu in vznemirjenosti v večji intenzivnosti in trajanju, zaradi česar oškodovanec ni bil spravljen v podrejen položaj. V ravnanju mladoletnika bi zato bili podani le zakonski znaki kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1, ki se preganja na predlog, tega pa je oškodovanec po tistem, ko se mu je mladoletnik upravičil, umaknil.

6Državna tožilka se s stališčem sodišča ne strinja in poudarja, da je kaznivo dejanje nasilništva v skladu s sodno prakso lahko podano tudi v primeru enkratnega dejanja, če to po vsebini in intenzivnosti odstopa od običajnih dejanj in kolikor je oškodovanec ob tem spravljen v podrejen položaj. Do takega položaja pa je prišlo tudi v obravnavanem primeru, saj je mladoletnik, kot je to razvidno iz izpovedbe oškodovanca in priče N. S., brez vsakršnega povoda napadel oškodovanca, ga zbil po tleh in na tleh ležečega udarjal v predel vratu in ust, nato pa mu zagrozil, da mora v roku petih sekund oditi, sicer bo spet tepen, ta dogodek pa je trajal približno štiri minute. Po mnenju pritožnice je dejanje mladoletnika izstopalo po svoji intenzivnosti in trajanju ter oškodovanca spravilo v ponižujoč in brezizhoden položaj, ki ustreza definiciji zakonskega znaka spravljanja v podrejen položaj. Zato so po njeni oceni izpolnjeni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja nasilništva in ne kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, kot je to zaključilo sodišče prve stopnje.

7Z navedenimi pritožbenimi očitki se sodišče druge stopnje v celoti strinja. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni podvomilo, da je mladoletnik storil dejanje na škodo J. M. na način, kot mu ga je očitalo državno tožilstvo, temveč se ni strinjalo zgolj z oceno, ali je bil oškodovanec ob tem spravljen v podrejen položaj. Vendar pa zaključek sodišča ne upošteva vseh okoliščin primera in sicer, da je bil oškodovanec napaden brez vsakršnega povoda, dalje, da se sam na napad ni odzval, temveč je na tleh povsem nemočen ležal in prejemal udarce, nakar ga je mladoletnik še ponižujoče pregnal s kraja dogajanja z grožnjo, da bo spet tepen. Glede na to, da je napad trajal približno štiri minute in da je bil oškodovanec glede na to, da ga je mladoletnik fizično prevladal tudi ponižan in osramočen pred tam prisotno N. S., tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem drži mnenje državne tožilke, da je bil v navedenih okoliščinah spravljen v podrejen položaj. Po ugotovitvi sodišča druge stopnje gre za podoben primer kot v zadevi, ki jo je Vrhovno sodišče RS obravnavalo v sodbi I Ips 44678/2014 z dne 4.4.2019. Iz nje je razbrati, da je pri ugotavljanju zakonskega znaka podrejenosti poleg ostalih okoliščin treba upoštevati tudi položaj oškodovanca z vidika njegovega človeškega dostojanstva in kot že rečeno, tudi sodišče druge stopnje ne dvomi, da je bil oškodovanec zaradi mladoletnikovega surovega napada nanj, ponižan in povsem nemočen, kar se kaže tudi v tem, da je v joku pod pretnjo mladoletnikovih groženj, zapustil prizorišče. Spričo obrazloženega sodišče druge stopnje zato soglaša z državno tožilko, da so tudi pri tem dejanju izpolnjeni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1. Sicer pa je enako stališče kot sedaj v pritožbi državna tožilka zavzela že v predlogu za izrek vzgojnega ukrepa in ga v obrazložitvi tudi podrobneje pojasnila. Do njenih pa se sodišče prve stopnje, čeprav je zavzelo drugačno stališče, ni opredelilo.

8Kljub temu, da je državna tožilka s pritožbo uspela, pa ima to za posledico zgolj ugotovitev, da je mladoletnik storil tudi kaznivo dejanje nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1 na škodo J. M.. Pritožba namreč odločbe o izreku varnostnega ukrepa ne izpodbija in zato sodišče druge stopnje vanjo ne more poseči. Zato je pritožbi višje državne tožilke ugodilo in izpodbijani sklep v navedenem delu spremenilo tako, da se ugotovi, da je mladoletnik storil tudi kaznivo dejanje na škodo J. M., kot izhaja iz izreka tega sklepa. Preizkus, katerega je sodišče druge stopnje opravilo po uradni dolžnosti v smislu prvega odstavka 383. člena ZKP, nepravilnosti v postopku ni pokazal.

K pritožbi mladoletnikovega zagovornika

9Kot je razvidno iz vrnjenih povratnic, sta izpodbijani sklep prejela mladoletnik dne 12.10.2020, njegov zagovornik pa 13.10.2020, pritožbo pa je slednji vložil neposredno pri sodišču prve stopnje 22.10.2020. Ker se je pritožbeni rok iztekel 21.10.2020, je zagovornik zamudil rok za pritožbo, pri čimer je še ugotoviti, da so tedaj procesni roki, kljub temu, da je bila tedaj že razglašena epidemija zaradi nalezljive bolezni COVID-19, še tekli. Slednji so bili začasno ustavljeni kasneje in sicer z odredbo predsednika Vrhovnega sodišča o posebnih ukrepih z dne 13.11.2020 (Uradni list RS, št. 165/20). Ker je pritožba bila vložena prepozno, jo je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi 389. člena ZKP zavrnilo, ne da bi se ob tem spuščalo v njeno vsebinsko utemeljenost.

10Izrek o stroških pritožbenega dela postopka ima podlago v določbi 484. člena ZKP.