VSRS Sklep II DoR 384/2020

Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:

- ali je bila gledano s perspektive v letu 2015 možna široka in pomensko odprta razlaga določil 13., 16. in 75. člena ZIntPK v smeri, da KPK omogočajo pridobitev, obdelavo in objavo osebnih podatkov prejemnikov javnih sredstev v spletni aplikaciji, čeprav KPK zoper posameznika ni vodila še nobenega postopka iz svoje pristojnosti, niti izvajala nobenih ukrepov v skladu z ZintPK;

- ali ravnanje v nasprotju z določbami 13., 16. in 75. člena ZIntPK, ki ima za posledico nezakonit poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS, predstavlja kvalificirano protipravnost ravnanja državnega organa, kot enega od elementov odškodninske odgovornosti;

- ali na presojo standarda kvalificirane protipravnosti kakorkoli vpliva narava pravice, v katero je bilo z nezakonitim ravnanjem poseženo, oziroma ali tudi v primeru, ko gre za nezakonit poseg v ustavno (človekovo) pravico, ki predstavlja hujšo kršitev kot poseg v katero od le zakonskih pravic, za kvalificirano protipravnost veljajo enaka merila in standardi.

1Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je organ tožene stranke, je 5. 3. 2015 v spletni aplikaciji Supervizor javno objavila podatke o fizičnih osebah, ki so v obdobju od 1. 1. 2003 do 4. 3. 2015 v breme proračunskih uporabnikov po avtorskih in podjemnih pogodbah zaslužile več kot 200.000,00 EUR. Med njimi je bila tudi tožnica. Tožnica trdi, da je bila objava protipravna ter da ji je nastala tako materialna kot nematerialna škoda. Zato v tej pravdi zahteva plačilo odškodnine.

2Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Da je bila objava protipravna je s sodbo ugotovilo že Vrhovno sodišče v zadevi I Up 310/2015. Vendar po stališču sodišča prve stopnje vsakršna protipravnost še ne nudi podlage za odškodninsko odgovornost države. Poleg stališča, da ni podana kvalificirana protipravnost, je sodišče prve stopnje podalo še druge (rezervne) razloge, ki po njegovem stališču utemeljujejo zavrnitev tožbenega zahtevka. Tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo.

3Pritožbeno sodišče je tožničino pritožbo zavrnilo in takšno sodbo potrdilo. Pritrdilo je presoji, da ni podana kvalificirana protipravnost. Z obstojem rezervnih razlogov se nato ni ukvarjalo.

4Proti takšni sodbi tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:

- ali je bila gledano „iz perspektive v letu 2015“ možna široka in pomensko odprta razlaga določil 13., 16. in 75. člena ZIntPK v smeri, da KPK omogočajo pridobitev, obdelavo in objavo osebnih podatkov prejemnikov javnih sredstev v spletni aplikaciji, čeprav KPK zoper posameznika ni vodila še nobenega postopka iz svoje pristojnosti niti izvajala nobenih ukrepov v skladu z ZIntPK;

- ali določbe 13., 16. in 75. člena ZIntKP dajejo KPK generalno podlago za pridobivanje in objavo osebnih podatkov ali predstavljajo podlago za pridobivanje in objavo podatkov le v okviru in za namen postopkov in pristojnosti, ki jih ima v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili KPK, oziroma ali je pridobivanje in objava osebnih podatkov na podlagi teh določb dopustno tudi za namene, postopke in ukrepe, ki v ZIntPK niso izrecno predvideni;

- ali ravnanje v nasprotju z določbami 13., 16. in 75. člena ZIntPK, ki ima za posledico nezakonit poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS, predstavlja kvalificirano protipravnost ravnanja državnega organa, kot enega od elementov odškodninske odgovornosti;

- ali dejstvo, da več državnih organov enako presodi pomen določenih zakonskih določil vpliva na standard kvalificirane protipravnosti oziroma izključuje kvalificirano protipravnost državnega organa, ki ga ta zakonska določila zavezujejo;

- ali določbi 13. in 75. člena ZIntPK predstavljata podlago za sklepanje, da lahko KPK objavi podatke o prejemkih javnih sredstev posameznikov v spletni aplikaciji za daljše časovno obdobje oziroma podatke, pridobljene izven časovnega okvirja, kot je določeno v 46. členu ZIntPK, ki izrecno določa, da lahko KPK na svoji strani objavi le podatke o dohodkih in premoženju funkcionarja, ki so bili pridobljeni v času opravljanja funkcije in eno leto po prenehanju funkcije;

- ali na presojo standarda kvalificirane protipravnosti kakorkoli vpliva narava pravice, v katero je bilo z nezakonitim ravnanjem poseženo, oziroma ali tudi v primeru, ko gre za nezakonit poseg v ustavno (človekovo) pravico, ki predstavlja hujšo kršitev kot poseg v katero od le zakonskih pravic, za kvalificirano protipravnost veljajo enaka merila in standardi.

5Predlog je utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Ti pogoji so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede navedenih treh vprašanj, glede katerih je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo.