16. člen ZIntPK

Da pojem integritete ni vezan zgolj na vprašanje kršitev delodajalčevih kodeksov, izhaja že iz same zakonske dikcije pojma integriteta, ki ta pojem veže na spoštovanje zakona, ravnanje v skladu s pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi, kar je širši obseg dolžnega ravnanja, kot ga zajema poklicni kodeks delodajalca oziroma organizacije. Prav tako se sodišče strinja s toženo stranko, da se integriteta poklicnega funkcionarja ne naša zgolj na njegovo poklicno delovanje temveč tudi na določena zasebna ravnanja, med katera, po oceni sodišča, vsekakor sodi tudi vprašanje plačevanja davčnih obveznosti od dohodkov iz zasebnih poslov.

Tožnik je v postopku navajal dejstva, s katerimi je utemeljeval upravičenost plačila odvetniških storitev navedeni odvetniški družbi s strani Občine A: in ne s strani tožnika, kot fizične osebe in ni navajal zgolj dejstvo, da so bile predmetne odvetniške storitve obračunane v skladu z veljavno Odvetniško tarifo, kot to napačno navaja toženka v obrazložitvi izpodbijanega akta. Do teh konkretnih navedb in po presoji sodišča relevantnih tožnikovih ugovorov, se toženka ni opredelila. Upravni organ lahko predlagane dokaze, za katere meni, da niso pomembni za odločitev, zavrne, vendar se zavrnitev predlaganih dokazov ne sme pretvoriti v vnaprejšnjo dokazno oceno. Ko stranka predlaga izvedbo dokazov in ko utemelji obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje, je organ dolžan predlagani dokaz izvesti in ne sme že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov. Navedeno pomeni, da upravni organ ne sme vrednotiti uspeha predlaganega dokaza pred njegovo izvedbo.

Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj: - ali je bila gledano s perspektive v letu 2015 možna široka in pomensko odprta razlaga določil 13., 16. in 75. člena ZIntPK v smeri, da KPK omogočajo pridobitev, obdelavo in objavo osebnih podatkov prejemnikov javnih sredstev v spletni aplikaciji, čeprav KPK zoper posameznika ni vodila še nobenega postopka iz svoje pristojnosti, niti izvajala nobenih ukrepov v skladu z ZintPK; - ali ravnanje v nasprotju z določbami 13., 16. in 75. člena ZIntPK, ki ima za posledico nezakonit poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS, predstavlja kvalificirano protipravnost ravnanja državnega organa, kot enega od elementov odškodninske odgovornosti; - ali na presojo standarda kvalificirane protipravnosti kakorkoli vpliva narava pravice, v katero je bilo z nezakonitim ravnanjem poseženo, oziroma ali tudi v primeru, ko gre za nezakonit poseg v ustavno (človekovo) pravico, ki predstavlja hujšo kršitev kot poseg v katero od le zakonskih pravic, za kvalificirano protipravnost veljajo enaka merila in standardi.

Vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev določb postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja, ki bi bilo podlaga za odškodninsko odgovornost. Zgolj drugačna presoja, zaradi katere je izpodbijana odločba lahko spremenjena ali odpravljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, še ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno ravnanje, ki utemeljuje pravico do povračila škode po 26. členu URS. Ravnanje nosilcev oblasti je po stališču sodne prakse in teorije protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Pri tem je VSRS večkrat poudarilo, da je treba pri presoji, ali je bilo ravnanje nosilca oblasti protipravno, izhajati iz narave njegovega dela. Po ustaljeni sodni praksi je protipravno ravnanje državnega organa, ki je ena od predpostavk odškodninske odgovornosti države, tista kršitev oziroma napaka organa, ki je namerna, zavestna, kot tudi drugo ravnanje, ki odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Ker je bila dikcija 75. člena ZIntPK pomensko odprta in ker je tudi 13. člen ZIntPk dajal KPK široke možnosti zbiranja osebnih podatkov (ne glede na določb

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da način, kako so podatki v aplikaciji Supervizor organizirani, kaže na to, da gre za zbirko osebnih podatkov v smislu 5. točke šestega odstavka ZVOP-1. Objava tožnikovih osebnih podatkov v Supervizorju bi bila zato skladna z URS in ZVOP-1 samo, če bi za takšno zbirko podatkov obstajala dovolj določna zakonska podlaga. Te pa ni bilo.

Objava pritožničinih osebnih podatkov bi lahko temeljila na osmem odstavku 13. člena ZIntPK, če bi toženka pred objavo opravila in zaključila celoten postopek zaradi suma korupcije v skladu z navedenim členom. Vendar iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi toženka zoper pritožnico vodila postopek in ugotovila kršitve po tem členu niti pred niti po sporni objavi pritožničinih osebnih podtakov. Objava pritožničinih osebnih podatkov bi bila skladna z URS (in ZVOP-1) samo, če bi za takšno obdelavo podatkov poleg možnosti iz 13. člena ZIntPK obstajala druga določna zakonska podlaga, vendar te po presoji Vrhovnega sodišča ni bilo.

Ugotovitve komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v konkretnem primeru glede tožničinega ravnanja v okoliščinah nasprotja interesov so ugotovitveni upravni akt. ZIntPK predvideva subsidiarno uporabo ZUP za vse vrste postopkov, ki jih vodi KPK. To pa pomeni, da morajo biti tudi v tem postopku spoštovane procesne garancije, ki jih zagotavlja ZUP, če o tem v ZIntPK ni določb, ki bi drugače urejale določeno procesno situacijo ali bi določena procesna jamstva celo izključevale. Ker v ZIntPK o pravicah osebe, katere ravnanje je razlog za pridobivanje podatkov, posebnih določb ni, tako tudi ne o izključitvi njene navzočnosti in aktivnega sodelovanja na zaslišanju druge osebe, in sicer ne v določeni fazi postopka (npr. do izdelave osnutka) niti nasploh. Po presoji Vrhovnega sodišča zato ni podlage za razumevanje, da je z določbami ZIntPK sodelovanje osebe, zaradi ravnanja katere se vodi postopek, na zaslišanju druge osebe (torej pri izvedbi dokaza) izključena. To pa narekuje uporabo določb ZUP, ki se nanašajo na pravico stranke do sodelovanja pri izvedbi dokazov, konkretno 146. člena.

V javnem sektorju se izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. ZIntPK nima časovnih omejitev za objavo podatkov o avtorskih in podjemnih pogodbah sklenjenih v javnem sektorju. Omenjena časovna omejitev se nanaša samo na hrambo podatkov pri UJP.

Zakonitost zaključnih ugotovitev ni odvisna le od materialne zakonske podlage v petem odstavku 13. člena ZIntPK, temveč tudi od tega, ali je bil izdan v skladu s predpisanim postopkom, s čimer je tožniku zagotovljena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Zakonodajalec s prvim odstavkom 11. člena ZIntPK Komisiji za preprečevanje korupcije ni dal pooblastila za avtonomno predpisovanje postopkovnih določb, temveč zgolj za podrobnejšo ureditev načina njihovega izvrševanja. Komisija med tem, ko obravnavani osebi pošlje osnutek ugotovitev v izjasnitev, in objavo ugotovitev na svoji spletni strani, ne sme opravljati nobenih nadaljnjih postopkovnih dejanj (torej nadaljevati postopka), niti razlogov svojih ugotovitev dopolnjevati s takimi, o katerih se obravnavana oseba ni mogla opredeliti. Z drugačnim ravnanjem je očitno kršena temeljna procesna pravica obravnavane osebe do izjasnitve.