46. člen ZIntPK
(javnost podatkov za določen krog zavezancev)
(1)Z namenom krepitve transparentnosti in zaupanja javnosti v nosilce javnih funkcij so podatki o spremembah premoženjskega stanja poslancev državnega zbora, predsednika državnega sveta, predsednika republike, predsednika vlade, ministrov, državnih sekretarjev, poklicnih in nepoklicnih županov in podžupanov, članov sveta Banke Slovenije, funkcionarjev samostojnih in neodvisnih državnih organov, ki opravljajo naloge predstojnika organa ali njegovega namestnika ter sodnikov ustavnega sodišča javno dostopni na spletnih straneh komisije ves čas trajanja njihovega mandata in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije.
(2)Javna objava iz prejšnjega odstavka zajema podatke, ki jih je zavezanec posredoval prek elektronskega obrazca iz drugega odstavka 43. člena tega zakona. Komisija lahko ob objavi obrazca objavi tudi svoje ugotovitve o pravilnosti, popolnosti in pravočasnosti poročanja iz prvega odstavka 44.a člena tega zakona.
(3)Komisija podatke javno objavi najkasneje 30 dni po prejeti prijavi spremembe premoženjskega stanja.
(4)Podatki o premoženjskem stanju in spremembah premoženjskega stanja drugih zavezancev niso informacija javnega značaja.
(5)Podrobnejšo metodologijo za javno objavo podatkov komisija določi s poslovnikom.
- VSL Sodba II Cp 303/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2020
Vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev določb postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja, ki bi bilo podlaga za odškodninsko odgovornost. Zgolj drugačna presoja, zaradi katere je izpodbijana odločba lahko spremenjena ali odpravljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, še ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno ravnanje, ki utemeljuje pravico do povračila škode po 26. členu URS. Ravnanje nosilcev oblasti je po stališču sodne prakse in teorije protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Pri tem je VSRS večkrat poudarilo, da je treba pri presoji, ali je bilo ravnanje nosilca oblasti protipravno, izhajati iz narave njegovega dela. Po ustaljeni sodni praksi je protipravno ravnanje državnega organa, ki je ena od predpostavk odškodninske odgovornosti države, tista kršitev oziroma napaka organa, ki je namerna, zavestna, kot tudi drugo ravnanje, ki odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Ker je bila dikcija 75. člena ZIntPK pomensko odprta in ker je tudi 13. člen ZIntPk dajal KPK široke možnosti zbiranja osebnih podatkov (ne glede na določb
- VSRS Sodba I Up 310/2015Vrhovno sodišče RS · 2017
Objava pritožničinih osebnih podatkov bi lahko temeljila na osmem odstavku 13. člena ZIntPK, če bi toženka pred objavo opravila in zaključila celoten postopek zaradi suma korupcije v skladu z navedenim členom. Vendar iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi toženka zoper pritožnico vodila postopek in ugotovila kršitve po tem členu niti pred niti po sporni objavi pritožničinih osebnih podtakov. Objava pritožničinih osebnih podatkov bi bila skladna z URS (in ZVOP-1) samo, če bi za takšno obdelavo podatkov poleg možnosti iz 13. člena ZIntPK obstajala druga določna zakonska podlaga, vendar te po presoji Vrhovnega sodišča ni bilo.
- UPRS sklep II U 192/2013Upravno sodišče RS · 2013
Tožeča stranka mora že pri predlogu za izdajo začasne odredbe dovolj konkretno in določno navesti ter verjetno izkazati, da so kumulativno izpolnjeni vsi formalni in materialni pogoji, potrebni za izdajo začasne odredbe v skladu z določili 2. in 3. odstavka 32. člena ZUS-1. V okviru odločanja o začasni odredbi, sodišče ugotavlja, da gre v primeru ustavnih pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS za procesne pravice in da tudi če bi šlo za poseg v te pravice, ta poseg ne traja več, saj je bil izpodbijani akt že izdan. Gre za ustavne pravice procesnega značaja, torej je kršitev teh pravic lahko storjena v samem postopku. Glede zatrjevanega posega v osebnostne pravice ima tožnik drugo sodno varstvo pred rednim sodiščem splošne pristojnosti, ki mu na njegovo zahtevo nudi v tej zvezi tudi začasno sodno varstvo z izdajo začasne odredbe, seveda v kolikor jo tožnik zahteva. Tožnik je zavezanec za prijavo svojega premoženjskega stanja. Javnost podatkov o dohodkih in premoženjskem stanju zavezancev določa prvi odstavek 46. člena ZIntPK. Komisija za preprečevanje korupcije je dolžna na svoji spletni strani objavljati podatke o dohodkih in premoženju zavezancev. Zato t
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 9. 11. 2020 · trenutno
- 25. 8. 2011 – 8. 11. 2020
- 27. 5. 2011 – 24. 8. 2011
- 28. 5. 2010 – 26. 5. 2011
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 5. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba II Cp 303/2020Višje sodišče v Ljubljani · 19. 5. 2020besedilo 2011–2020
Vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev določb postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja, ki bi bilo podlaga za odškodninsko odgovornost. Zgolj drugačna presoja, zaradi katere je izpodbijana odločba lahko spremenjena ali odpravljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, še ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno ravnanje, ki utemeljuje pravico do povračila škode po 26. členu URS. Ravnanje nosilcev oblasti je po stališču sodne prakse in teorije protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Pri tem je VSRS večkrat poudarilo, da je treba pri presoji, ali je bilo ravnanje nosilca oblasti protipravno, izhajati iz narave njegovega dela. Po ustaljeni sodni praksi je protipravno ravnanje državnega organa, ki je ena od predpostavk odškodninske odgovornosti države, tista kršitev oziroma napaka organa, ki je namerna, zavestna, kot tudi drugo ravnanje, ki odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Ker je bila dikcija 75. člena ZIntPK pomensko odprta in ker je tudi 13. člen ZIntPk dajal KPK široke možnosti zbiranja osebnih podatkov (ne glede na določb
- VSRS Sodba I Up 310/2015Vrhovno sodišče RS · 24. 5. 2017besedilo 2011–2020
Objava pritožničinih osebnih podatkov bi lahko temeljila na osmem odstavku 13. člena ZIntPK, če bi toženka pred objavo opravila in zaključila celoten postopek zaradi suma korupcije v skladu z navedenim členom. Vendar iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi toženka zoper pritožnico vodila postopek in ugotovila kršitve po tem členu niti pred niti po sporni objavi pritožničinih osebnih podtakov. Objava pritožničinih osebnih podatkov bi bila skladna z URS (in ZVOP-1) samo, če bi za takšno obdelavo podatkov poleg možnosti iz 13. člena ZIntPK obstajala druga določna zakonska podlaga, vendar te po presoji Vrhovnega sodišča ni bilo.
- UPRS sklep II U 192/2013Upravno sodišče RS · 6. 2. 2013besedilo 2011–2020
Tožeča stranka mora že pri predlogu za izdajo začasne odredbe dovolj konkretno in določno navesti ter verjetno izkazati, da so kumulativno izpolnjeni vsi formalni in materialni pogoji, potrebni za izdajo začasne odredbe v skladu z določili 2. in 3. odstavka 32. člena ZUS-1. V okviru odločanja o začasni odredbi, sodišče ugotavlja, da gre v primeru ustavnih pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS za procesne pravice in da tudi če bi šlo za poseg v te pravice, ta poseg ne traja več, saj je bil izpodbijani akt že izdan. Gre za ustavne pravice procesnega značaja, torej je kršitev teh pravic lahko storjena v samem postopku. Glede zatrjevanega posega v osebnostne pravice ima tožnik drugo sodno varstvo pred rednim sodiščem splošne pristojnosti, ki mu na njegovo zahtevo nudi v tej zvezi tudi začasno sodno varstvo z izdajo začasne odredbe, seveda v kolikor jo tožnik zahteva. Tožnik je zavezanec za prijavo svojega premoženjskega stanja. Javnost podatkov o dohodkih in premoženjskem stanju zavezancev določa prvi odstavek 46. člena ZIntPK. Komisija za preprečevanje korupcije je dolžna na svoji spletni strani objavljati podatke o dohodkih in premoženju zavezancev. Zato t