VSC Sklep I Ip 155/2020

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Dolžnica je dolžna v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti upniku 119,46 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev, do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor in dopolnitev ugovora dolžnice (I. točka izreka), zavrnilo predlog dolžnice za odlog izvršbe (II. točka izreka), dolžnici naložilo, da mora v roku 8 dni povrniti upniku 502,58 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje (III. točka izreka) in odločilo, da dolžnica nosi svoje stroške ugovornega postopka (IV. točka izreka).

2Dolžnica po pooblaščenki pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP ter s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in izvršilni postopek ustavi, oziroma izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni, ugovoru dolžnice ugodi in sklep o izvršbi v celoti razveljavi. Priglaša pritožbene stroške.

Uvodoma navaja, da izpodbijani sklep ni obrazložen, kar je bistven del poštenega postopka. Ker sodišče v izpodbijanem sklepu ni z zadostno jasnostjo opredelilo razlogov za svojo odločitev, je kršilo ustavno načelo do poštenega sojenja in 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Nadalje navaja, da je sodišče druge stopnje v razveljavitvenem sklepu navedlo, da sodišče prve stopnje ni presodilo navedb, ki ji je upnik podal v odgovoru na ugovor in sicer, da ugovorne navedbe dolžnice predstavljajo okoliščine, ki jih je že poznalo in upoštevalo Višje sodišče v Ljubljani v sodbi IV Cp 115/2019 z dne 5. 4. 2019. Višje sodišče v Ljubljani je v tej sodbi navedlo, da bo vprašanje, ali je bila tožnica res onemogočena v zmožnosti izvršiti stik, predmet presoje toženčevega predloga za izvršitev denarne kazni zaradi kršitve začasne odredbe, kar bo presodilo sodišče prve stopnje. Okrožno sodišče v Ljubljani je v sklepu IV P 2310/2016 z dne 29. 8. 2019 v točkah 13. in 14. obrazložitve, ki jih povzema, zaključilo, da tožnica tožencu nikakor ni odrekla pravice do stikov z otrokom, in da okoliščine njene lastne nezmožnosti prihoda v Ljubljano, ki je zdravniško indicirana, ne govorijo v prid denarnega kaznovanja. Ugotovitve, kot izhajajo iz sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani P IV 2310/2016 z dne 29. 8. 2019, niso obstajale v fazi izdaje izvršilnega naslova, zato ne gre pritrditi sodišču prve stopnje, ko v 14. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navaja, da se dolžnica na ista dejstva, upoštevaje časovne meje pravnomočnosti, v fazi prisilne izvršbe ne more več uspešno sklicevati. Meni, da so ugotovitve Okrožnega sodišča v Ljubljani v sklepu P IV 2310/2016 z dne 29. 8. 2019 ključne za upoštevanje takratnega stanja. Prav tako so ključne odločbe ZZZS in potrdila osebnega zdravnika, saj se stanje dolžnice ni izboljšalo in še vedno ni bila zmožna izvajati stikov. Sklicuje se na vsa predložena dokazila ZZZS, zdravniška potrdila in izjave prič, ki jih sodišče ni dokazno ocenilo, prav tako pa razlogov za to ni navedlo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Sodišče se ni opredelilo do dejstva, da dolžnica ni mogla izvrševati pravnomočne sodne odločbe, saj iz odločb ZZZS izhaja, da je dolžnici dovoljeno le gibanje v kraju prebivališča, odhod od doma pa ji je dovoljen ob odhodu na zdravniški pregled ali predpisano terapijo, sicer se njeno stanje lahko poslabša. Nespoštovanje odločb ZZZS bi pomenilo kršitev v zvezi z zadržanostjo z dela, kar bi imelo posledice pri delodajalcu. Če starš odpove stik z otrokom iz upravičenega razloga, do denarnega kaznovanja ne more priti. Če opravičeni razlogi terjajo odstopanje od izvršilnega naslova, je to stvar ocene izvršilnega sodišča v vsakem posameznem primeru (odločba Ustavnega sodišča Up-868/14 z dne 16. 6. 2016). Sodišče opravičenega razloga ni ugotavljalo, zato je nepopolno ugotovilo dejansko stanje in kršilo dolžničino pravico do poštenega sojenja. Navaja, da sama ni oteževala stikov, to ji je preprečila bolezen, sama pa je aktivno ravnala in si prizadevala, da bi stiki stekli, v potrditev navedenega pa izpostavlja izpovedbo upnika, ki je bil zaslišan na naroku v predmetni izvršilni zadevi. Navaja tudi, da je glede na dejstvo, da ni mogla izvrševati stikov na način, ki je določen v izvršilnem naslovu, sprožila postopek za spremembo odločbe o stikih ter hkrati predlagala odlog izvršbe. O spremenjenih stikih je odločalo Okrožno sodišče v Celju v nepravdnem postopku III N 339/2019 na naroku dne 2. 9. 2019. V nadaljevanju navaja izpovedbo upnika v navedenem nepravdnem postopku. Meni, da sklicevanje sodišča v predmetni izvršilni zadevi na stališče Višjega sodišča v Ljubljani, da bi morala dolžnica storiti vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila izvedbo stika, ne izkazuje dejanskega stanja in okoliščin, ki ob dejstvu izkazanega zdravstvenega stanja dolžnice, ne bi predstavljalo opravičenega razloga za neizvrševanje sodne odločbe. Nadalje navaja, da je že v odgovoru na pritožbo z dne 11. 11. 2019 navedla, da je predmetni izvršilni naslov z začasno odredbo z dne 12. 9. 2019, začasno sodno poravnavo z dne 6. 11. 2019 ter sodno poravnavo z dne 24. 1. 2020, vse v nepravdni zadevi III N 339/2019, izgubil učinek izvršilnega naslova. Do slednjega se je sodišče druge stopnje v razveljavitvenem sklepu opredelilo z navedbo, da gre za dejstva, ki so nastala po izteku prekluzivnega ugovornega roka zoper sklep o izvršbi in lahko predstavljajo podlago za ugovor po izteku roka. Navedeno stališče je v nasprotju s stališčem Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu II Ip 161/2017 z dne 18. 1. 2017, kjer je zavzeto stališče, da mora izvršilno sodišče med postopkom po uradni dolžnosti paziti na obstoj izvršilnega naslova, na podlagi katerega je dovoljena izvršba. Ker so bili na podlagi že navedene sodne poravnave na novo določeni stiki otroka in starša, ki predstavlja nov izvršilni naslov, je izvršilni naslov, na podlagi katerega je dovoljena izvršba v predmetni izvršilni zadevi, izgubil učinek izvršilnega naslova, zato je podan razlog za uporabo 76. člena ZIZ. V nadaljevanju dolžnica sodišču prve stopnje očita, da je storilo bistveno kršitev določb postopka, saj je sodnica na naroku 22. 8. 2019 ugotovila, da upnik in njegova pooblaščenka na narok nista pristopila in svojega izostanka nista opravičila, nato pa je pooblaščenka upnika sodišču predložila bolniški list, očitno prepozno in v nasprotju z zdravniškim potrdilom na predpisanem obrazcu, ki ga določa ZPP. Z izpodbijano odločitvijo so bile dolžnici kršene ustavne pravice iz 8., 22. in 23. člena Ustave RS. Dolžnica podrejeno pritožbeno nasprotuje tudi odločitvi sodišča prve stopnje glede odloga izvršbe, saj meni, da je obrazložila razloge in izkazala nenadomestljivo škodo v predlogu za odlog izvršbe. Ne drži razlaga sodišča prve stopnje, da je dolžnica v postopku izdaje izvršilnega naslova zatrjevala svoje bolezensko stanje, saj je le obvestila sodišče o hospitalizaciji in navedla, da bo 21. 11. 2018 hospitalizirana, ni pa mogla predvideti trajanja bolniškega staleža in nezmožnosti izvršitve sodne odločbe glede izvajanja stikov.

3Upnik v po pooblaščenki vloženem odgovoru na pritožbo obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam dolžnice, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Dolžnica sodišču prve stopnje neutemeljeno pritožbeno očita neobrazloženost odločitve v izpodbijanem sklepu. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo zadostne odločilne razloge za odločitev o neutemeljenosti dolžničinega ugovora in njegove dopolnitve. Navedeni razlogi o odločilnih dejstvih so jasni in si med seboj ne nasprotujejo, zato ni podana pritožbeno smiselno očitana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje se je, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, seznanilo z vsemi bistvenimi navedbami strank, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da jih je prezrlo. Iz navedenih razlogov je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da so bile dolžnici zaradi nezadostne obrazloženosti kršene ustavne pravice iz 22. in 23. člena Ustave RS in kršen 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Pritožbene navedbe dolžnice o bistveno kršenih določbah postopka v zvezi z izvedbo naroka pred sodiščem prve stopnje, pa so nekonkretizirane, zato se pritožbeno sodišče do tega pritožbenega očitka ne more vsebinsko opredeliti.

6Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka zavrnilo ugovor in dopolnitev ugovora dolžnice zoper sklep o izvršbi za izvršitev odločbe o osebnih stikih.

7V 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je pravilno navedlo, da lahko dolžnik zoper sklep o izvršbi, s katerim je bilo predlogu za izvršbo ugodeno, ugovarja iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo (55. člen ZIZ) ter, da mora biti ugovor dolžnika obrazložen, v njem mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ob ugovornih navedbah dolžnice in navedbah upnika v odgovoru na ugovor, ki jih je sodišče prve stopnje tudi povzelo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, je pravilno poudarilo načelo stroge formalne legalitete, ki izhaja iz prvega odstavka 17. člena ZIZ, in pomeni, da je sodišče na izvršilni naslov vezano in v vsebino izvršilnega naslova ne sme posegati ter ponovno presojati materialnopravne pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova. V izvršilnem postopku mora sodišče obveznost, ki izvira iz izvršilnega naslova, le prisilno izvršiti oziroma v predmetnem izvršilnem postopku, ko gre za uveljavitev nedenarne terjatve, ugotoviti, ali se pravnomočna sodna odločba o stikih otroka s starši izvršuje tako, kot glasi oziroma, ali je dolžnica sodno odločbo kršila in če, ali je razlog kršitve opravičljiv.

8Sodišče prve stopnje je s sklepom 14. 6. 2019 dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 2310/2016 z dne 18. 9. 2018 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 115/2019 z dne 5. 4. 2019 zaradi uveljavitve nedenarne terjatve – izvršitve odločbe o osebnih stikih.

9Dolžnica je v ugovoru zatrjevala, da stikov otroka z očetom ni sposobna izvrševati zaradi njenega zdravstvenega oziroma bolezenskega stanja, saj je imela 20. 11. 2018 operativni poseg zaradi poškodbe noge, zaradi katerega od navedenega dne dalje ni mogla izvrševati stikov. Upnik je v odgovoru na ugovor navedel, da je Višje sodišče v Ljubljani pri odločanju o stikih že presojalo navedene okoliščine, ki jih dolžnica ponovno zatrjuje v ugovoru zoper sklep o izvršbi kot razloge, ki opravičujejo, da stiki niso bili izvršeni.

10Pritrditi je razlogom sodišča prve stopnje v 14. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da je bilo že pritožbeno sodišče v fazi izdaje izvršilnega naslova seznanjeno z razlogom neizvrševanja stikov zaradi zdravstvenega stanja (bolezni) dolžnice v zvezi z njenim operativnim posegom zaradi poškodbe noge. Iz 12. točke obrazložitve sodbe Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 115/2019 z dne 5. 4. 2019 namreč izhaja, da je tožnica v pritožbenem postopku kot razlog za neizvrševanje odločitve o določitvi stikov med otrokom in upnikom navedla svojo bolezen, zaradi katere naj ne bi mogla otroka pripeljati na stik¹, pritožbeno sodišče pa je po opravljeni pritožbeni obravnavi² presodilo, da je v nasprotju s koristjo otroka, da se stiki od 17. 11. 2018 niso izvrševali iz razloga dolžničine bolezni. Odločitev o stikih je sicer delno spremenilo, vendar le o kraju začetka izvajanja vikend stika³. Pritrditi je sicer dolžnici, da je pritožbeno sodišče vprašanje o objektivni nezmožnosti izvrševanja stikov zaradi njenega zdravstvenega stanja (bolezni) zadržalo za pravdno sodišče v zvezi z izvršitvijo denarne kazni, izrečene z začasno odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 2310-216-207 z dne 6. 9. 2018⁴. Vendar navedena začasna odredba ne predstavlja izvršilnega naslova v obravnavani izvršilni zadevi, zato na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva obsežno pritožbeno sklicevanje na okoliščine, ki jih je ugotovilo Okrožno sodišče v Ljubljani v sklepu P IV 2310/2016 z dne 29. 8. 2019, s katerim je zavrnilo predlog upnika za izrek denarne kazni v zvezi z navedeno začasno odredbo. Neutemeljeni pa so zato tudi pritožbeni očitki o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, ker sodišče prve stopnje ni dokazno ocenilo vseh predloženih dokazov.

11Sodišče prve stopnje je torej pravilno upoštevalo, da se dolžnica v ugovornem postopku, upoštevaje časovne meje pravnomočnosti, ne more več sklicevati na okoliščine, ki so obstajale že v fazi izdaje predmetnega izvršilnega naslova. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da zdravstveno stanje (bolezen) dolžnice, na katerega se ugovorno sklicuje, tudi v zvezi z odločbami ZZZS in potrdili osebnega zdravnika, ne predstavlja razloga, ki preprečuje izvršbo po prvem odstavku 55. člena ZIZ.

12Pritrditi je sicer dolžnici, da je v sklepu II Ip 161/2017 z dne 18. 1. 2017 Višje sodišče v Ljubljani zavzelo stališče, da mora izvršilno sodišče v skladu z določbo 76. člena ZIZ med postopkom po uradni dolžnosti paziti na obstoj izvršilnega naslova, na podlagi katerega je dovoljena izvršba. Iz obrazložitve tega sklepa izhaja, da je bila pritožbeno izpostavljena odločitev sprejeta, ko je pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o opravi izvršilnega dejanja na podlagi 226. člena ZIZ, po upnikovem predlogu za nadaljevanje postopka z opravo izvršbe po uradni dolžnosti, ter o dolžničinem predlogu za odlog izvršbe (o začasnem zastoju v zvezi z opravo izvršilnih dejanj). Odločitev v odločbi, ki jo izpostavlja pritožba, je bila sprejeta v fazi oprave izvršbe in ne v fazi ugovornega postopka, kot v obravnavanem primeru. Izvršilno sodišče v ugovornem postopku odloča o pravilnosti in zakonitosti sklepa o dovolitvi izvršbe in na podlagi pravočasnih navedb v ugovoru in v odgovoru na ugovor ter po stanju na dan izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe, upoštevaje določbo 55. člena ZIZ⁵. Dolžnica je šele v odgovoru na pritožbo z dne 11. 11. 2019 zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 27. 9. 2019 prvič navedla, da je predmetni izvršilni naslov spremenjen z začasno odredbo z dne 12. 9. 2019 in začasno sodno poravnavo z dne 6. 11. 2019, v predmetni pritožbi pa tudi s sodno poravnavo z dne 24. 1. 2020, vse v nepravdni zadevi III N 339/2019. Ker je bil sklep o začasni odredbi izdan dne 12. 9. 2019, začasna sodna poravnava sklenjena dne 6. 11. 2019, sodna poravnava pa dne 24. 1. 2020, vse torej po izteku prekluzivnega ugovornega roka in tudi po izteku roka za odgovor na ugovor, je neutemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker pri odločitvi o ugovoru ni upoštevalo 76. člena ZIZ in zatrjevanj dolžnice o spremembi predmetnega izvršilnega naslova.

13Ob obrazloženem je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora in dopolnitve ugovora dolžnice na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ.

14Kot je že bilo pojasnjeno, pa dolžnica pritožbeno izpostavlja, da je izvršilni naslov, na podlagi katerega je dovoljena predmetna izvršba, spremenjen. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka upoštevati določbo 76. člena ZIZ in ob izpolnjenih pogojih iz te določbe po uradni dolžnosti postopati v skladu z navedeno določbo.

15Sodišče prve stopnje je v II. točki izreka zavrnilo predlog dolžnice za odlog izvršbe.

16Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da posebno upravičen razlog za odlog izvršbe na predlog dolžnika po drugem odstavku 71. člena ZIZ predstavlja le tak življenjsko izjemen dogodek, ki zaradi izjemne, nepredvidljive in kratkotrajne situacije dolžniku začasno onemogoča izpolnitev obveznosti, zaradi česar je tudi odlog iz tega razloga mogoče dovoliti le za tri mesece. Pritrditi je tudi sodišču prve stopnje, da je dolžnica je kot razlog odloga navedla bolezensko stanje, ki je bilo napovedano in znano vnaprej, zato je bilo njeno bolezensko stanje predvidljivo in ne predstavlja posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe.

17Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog dolžnice za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ, drugih razlogov v zvezi z odločitvijo o predlogu dolžnice za odlog izvršbe pa pritožba ne navaja in ne izpostavlja.

18Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

19Dolžnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni bila uspešna, zato ji upnik pritožbene stroške ni povzročil neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

20Upnik se je v odgovoru na pritožbo obrazloženo opredelil do pritožbenih navedb dolžnice, zato so stroški v zvezi z odgovorom na pritožbo bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je upniku priznalo priglašenih 160 točk za odgovor na pritožbo po 6. točki tar. št. 27 OT, 2 % materialnih stroškov po 11. členu OT, kar znaša 3,2 točk, 22% DDV po drugem odstavku 2. člena OT v znesku 21,54 EUR, kar vse skupaj znaša 119,46 EUR. Dolžnica je dolžna v roku 8 dni povrniti upniku 119,46 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev, do plačila.

¹ Prim. tudi 3. točka obrazložitve odločbe Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 115/2019 z dne 5. 4. 2019.
² V sporih iz razmerij med starši in otroki so lahko stranke navajale nova dejstva in predlagale nove dokaze tudi v pritožbi (414. člen ZPP).
³ Prim. II. točka izreka in 13. točka obrazložitve sodbe in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 115/2019 z dne 5. 4. 2019.
⁴ Opomba 2 odločbe Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 115/2019 z dne 5. 4. 2019.
⁵ V okviru določbe 55. člena ZIZ sodišče po uradni dolžnosti pazi tudi na to, če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena.