VSK Sklep CDn 125/2020

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Zemljiškoknjižno sodišče je s sklepom Dn z dne 14.11.2019 dovolilo vknjižbo izbrisa stavbne pravice na podlagi zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Ljutomeru P z dne 20.5.2019. Ugovor druge udeleženke N., d.d. M. je zavrnilo.

2Zoper sklep o zavrnitvi ugovora je druga udeleženka N. d.d., M., vložila pravočasno pritožbo. Navaja, da ima pri stavbni pravici, ki je predmet izbrisa, vpisano hipoteko ID 13. Zamudna sodba, ki jo sodišče navaja kot podlago za izbris, ne predstavlja listine, na podlagi katere se lahko odloča o izbrisu. V njej je navedeno le, da stavbna pravica preneha. Skladno z določbo 262. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) pa velja, da sodišče ob prenehanju stavbne pravice določi primerno nadomestilo, ki ga mora plačati lastnik zemljišča imetniku stavbne pravice. Glede na to, da se sodišče v zamudni sodbi o takšnem nadomestilu ni izreklo oziroma ga ni določilo, sodba ne more predstavljati podlage za izbris stavbne pravice. Pritožnica v postopku, v katerem je bila izdana zamudna sodba, ni bila stranka. O postopku tudi ni bila obveščena. Skladno z določbo 264. člena SPZ pridobi imetnik hipoteke zastavno pravico na terjatvi imetnika stavbne pravice za plačilo nadomestila. Ker nadomestilo v konkretnem primeru ni bilo določeno, bi izbris stavbne pravice nedopustno posegel v njen pravni položaj, saj bi nastala negotovost o predmetu zavarovanja oziroma vsaj o njegovi višini. Sodišče bi moralo predlog za izbris stavbne pravice zavrniti, saj morata stranki pravdnega postopka sami trpeti posledice zaradi napačno postavljenega zahtevka oziroma nepopolne odločitve v zamudni sodbi, ki je nista izpodbijali z ustreznimi pravnimi sredstvi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Vpis izbrisa stavbne pravice v tej zemljiškoknjižni zadevi je bil dovoljen na podlagi zamudne sodbe, s katero je sodišče ugotovilo, da konkretna stavbna pravica preneha in se izbriše iz zemljiške knjige. Tožeča stranka je bila N.J., to je lastnica nepremičnin, na katerih je bila stavbna pravica ustanovljena, tožena stranka pa S., d.o.o., ki je imetnik stavbne pravice. Kot taka je predmetna zamudna sodba listina, ki je primerna za predlagani vpis (3. točka prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi; ZZK-1). Sodba učinkuje proti zemljiškoknjižni lastnici nepremičnin in proti imetniku stavbne pravice. Nepremičnine so v sodbi označene z ustreznimi zemljiškoknjižnimi oznakami, sodba je pravnomočna.

5Dejstvo, da v postopku, v katerem je bila zamudna sodba izdana, ni sodelovala oziroma o njem ni bila obveščena pritožnica, ki ima na stavbni pravici zastavno pravico, ne vpliva na dovoljenost predlaganega vpisa. Gre za predčasno prenehanje stavbne pravice zaradi kršitve imetnika stavbne pravice na podlagi 262. člena SPZ, ki ga lastnik zemljišča lahko zahteva ne glede na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici in v takem primeru stavbna pravica na podlagi sodbe sodišča preneha ne glede na soglasje zastavnega upnika. Prav tako na dovoljenost vpisa ne vpliva okoliščina, da v sodbi ni določeno nadomestilo, ki ga je lastnica nepremičnine dolžna plačati imetniku stavbne pravice. V zemljiškoknjižnem postopku velja namreč načelo formalnosti (124. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče o pogojih za vpis odloča na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja stanja v zemljiški knjigi. V presojo pravilnosti same listine (kar v bistvi pomenijo navedbe o pravilnosti (ne)odmere denarnega nadomestila v zamudni sodbi imetniku stavbne pravice) pa se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati.

6Ker pritožbeni razlogi niso podani, sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku; ZPP)¹, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

¹ ZPP je sodišče uporabilo skladno z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku; ZNP-1.