262. člen SPZ

Pravdni stranki sta se dogovorili v pogodbi, kako bo tožena stranka uporabljala stavbno pravico na parceli last tožeče stranke. To ne pomeni, da ima tožena stranka pravico izbire uporabe, s tem da je po njenih trditvah zgradila nekaj temeljev za bodoči lesno predelovalni center. Kakšen naj bo lesno predelovalni center je vpisano v zemljiško knjigo oziroma določena je stavbna pravica po gradbeni dokumentaciji, ki je bila sestavni del te pogodbe. To pomeni, da lahko tožena stranka res odlaša z izgradnjo lesno predelovalnega centra, vendar ne more uporabljati sporne parcele v druge namene.

Za prenos stavbne pravice se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za prenos lastninske pravice na nepremičninah. Pri presoji pogojev dovoljenosti prodaje mora zato sodišče upoštevati tudi posebna pravila stvarnega prava nepremičnin, ki jih ureja ZZK-1. To pomeni, da je prodaja v stečajnem postopku dovoljena, če je stečajni dolžnik vknjiženi in resnični imetnik stavbne pravice in so po stanju zemljiške knjige izpolnjeni drugi pogoji, da kupec pridobi stavbno pravico brez pravnih napak.

Sodišče druge stopnje soglaša s pritožnikom, da gornji zaključki izpodbijanega sklepa niso točni in da (v določenih primerih) v skladu s sodno prakso zadošča, da je terjatev dolžnika do njegovega dolžnika opredeljena na način, da jo je mogoče individualizirati oziroma da je določljiva. V tem kontekstu je treba pritrditi pritožniku (in ne sodišču), da upniku terjatve, ki naj bi bila predmet rubeža, ni treba (vedno) natančno opredeliti (jo nominalno ovrednotiti). Gre za primere, ko upnik ne razpolaga s točnimi podatki o višini terjatve, o njeni zapadlosti in zato zadošča, da je opredeljena na način, da je določljiva.

Glede na trditveno in dokazno podlago med pravdnimi strankami nista sporna obstoj in ustanovitev stavbne pravice, prav tako ni sporna veljavnost pogodb na podlagi katerih je bila ustanovljena stavbna pravica. Predmet presoje v tej pravdi je zgolj ugotavljanje dejstev, ali je tožena stranka s svojimi ravnanji prekoračila dogovorjen obseg stavbne pravice oziroma, ali je s takšnimi ravnanji vznemirjala lastninsko pravico tožeče stranke. Med pravdnimi strankami pravna podlaga, od katere sta odvisna obstoj in vsebina stavbne pravice oziroma pravnega razmerja nastalega med pravdnimi strankami, v tej pravdi ni sporna, zato slednje ne more predstavljati predhodnega pravnega vprašanja v smislu 13. člena ZPP.

Ker tožeča stranka z eno tožbo zoper toženki ne more hkrati uveljavljati stvarno pravnega in obligacijsko pravnega varstva, ni mogoče dovoliti obravnavane spremembe tožbe z naknadno kumulacijo zahtevkov.

Predčasno prenehanje stavbne pravice zaradi kršitve imetnika stavbne pravice na podlagi 262. člena SPZ lastnik zemljišča lahko zahteva ne glede na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici in v takem primeru stavbna pravica na podlagi sodbe sodišča preneha ne glede na soglasje zastavnega upnika.

Sodba o prenehanju stavbne pravice je oblikovalna, učinkuje s pravnomočnostjo in nujno vpliva tudi na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici, saj te brez stavbne pravice, ki jo obremenjujejo, ne morejo obstajati. To torej velja tudi za zemljiški dolg, ki je bil ustanovljen pri stavbni pravici.

Dejstvo, da v postopku, v katerem je bila zamudna sodba izdana, ni sodelovala oziroma o njem ni bila obveščena pritožnica, ki ima na stavbni pravici zastavno pravico, ne vpliva na dovoljenost predlaganega vpisa. Gre za predčasno prenehanje stavbne pravice zaradi kršitve imetnika stavbne pravice na podlagi 262. člena SPZ, ki ga lastnik zemljišča lahko zahteva ne glede na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici in v takem primeru stavbna pravica na podlagi sodbe sodišča preneha ne glede na soglasje zastavnega upnika. Prav tako na dovoljenost vpisa ne vpliva okoliščina, da v sodbi ni določeno nadomestilo, ki ga je lastnica nepremičnine dolžna plačati imetniku stavbne pravice.

Predlagateljica je zemljiškoknjižna lastnica zemljiške parcele, pri kateri je vpisana sporna stavbna pravica kot izvedena stvarna pravica in tožnica iz pravnomočne zamudne sodbe, s katero je odločeno, da stavbna pravica preneha. Gre za predčasno prenehanje pravice zaradi kršitve imetnika stavbne pravice, ki ga lastnik zemljišča lahko zahteva ne glede na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici (262. člen SPZ). Zamudna sodba učinkuje zoper zemljiškoknjižnega imetnika stavbne pravice in predstavlja eno od listin, ki jo zakon določa kot podlago za predlagani izbris stavbne pravice (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1). Okoliščine, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost zamudne sodbe, so za zemljiškoknjižni postopek brezpredmetne (načelo formalnosti postopka). Pri tem načinu prenehanja stavbne pravice ni potrebno soglasje imetnika zastavne pravice, ki obremenjuje stavbno pravico. Ovire za predlagani izbris ne predstavlja niti v času odločanja obstoječi vpis zemljiškega dolga, ki je bil ustanovljen pri stavbni pravici.

Vse okoliščine pogodbenega razmerja med pravdnima strankama ustrezajo javnonaročniškemu razmerju, ki ga urejajo določbe ZJZP oziroma razmerju javnega naročila gradnje, ki ga je v spornem obdobju urejal ZJN. ZJN-2 je v 110. členu določal sankcije za kršitve pravil o javnem naročanju, in sicer med ostalim, da so pogodbe nične, če so sklenjene brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, pa bi ga naročnik po določbah tega zakona moral izvesti. ZJN-2 je v tem primeru določal najstrožjo sankcijo civilnega prava, to je ničnost pravnega posla. Ker ZJN-2 ničnosti podrobneje ni urejal, se za njeno uveljavljanje in posledice uporabljajo splošne določbe o ničnosti pogodb, ki jih vsebuje OZ. Stavbna pravica lahko preneha le na podlagi dogovorjenega časa, predčasno pa le na podlagi sporazuma ali zaradi kršitev imetnika stavbne pravice.

Za razjasnitev opravljene cenitve, kateri upnik oporeka, je potrebno izhajati iz vsebine same stavbne pravice, ki je urejena v določbi 256. člena SPZ. Navedena načela in ureditev stavbne pravice v SPZ je upošteval tudi cenilec v cenitvenem poročilu, ko pojasnjuje, da je pri oceni vrednosti stavbne pravice kot pravice na tuji nepremičnini, potrebno najprej oceniti vrednost nepremičnin, nato pa pravice, ki izvirajo iz pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice (vrednost zemljišča in stavbe – bencinskega servisa).

Če je bilo v denacionalizacijskem postopku upravičencu vrnjeno v last in posest zemljišče, na katerem stoji objekt v lasti tretjega, take odločbe ni mogoče izvršiti niti v pravnem niti v dejanskem pogledu, zato je nična.