20.a člen ZZK-1

Vpis stavbne pravice kot nepremičnine sam zase ne predstavlja vpisa (realne) nepremičnine z vidika stvarnega prava. Gre za vpis tehnične narave, na podlagi posebnega pravila prvega odstavka 20.a člena ZZK-1 o vpisovanju stavbne pravice v zemljiško knjigo. Namenjen je preglednejšemu prikazu stvarnopravnih razmerij, ki nastanejo v zvezi s stavbno pravico. Zemljiškoknjižna sodnica je pravilno pojasnila, da je treba izbrisati tudi vpis stavbne pravice kot nepremičnine, ki v postopku Dn 127320/2017 ni bila izbrisana (bi pa morala biti).

SPZ v 257. členu določa, kaj vse mora vse mora vsebovati pogodba o ustanovitvi stavbne pravice (zvezovalni pravni posel). Kaj mora vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel) za vpis stavbne, pa določa 20.a člen ZZK-1, ki je matični predpis tega področja. Ta je jasen in (v primeru določenih situacij) ne napotuje na uporabo 19. člena ZZK-1, za kar se zavzema pritožba.

Inšpekcijski organ, ki je izdal odločbo o nedovoljeni gradnji, je s predlaganim vpisom stavbne pravice (izrecno) soglašal. Ne velja, da to soglasje ne predstavlja ustrezne participacije tega organa v predmetnem postopku. V konkretnem primeru ni bilo potrebe, da bi se moralo sodišče prve stopnje še dodatno ukvarjati z razmerjem med predlagano vknjižbo in postopkom legalizacije. Zemljiškoknjižni postopek je po svoji naravi formalni postopek. V skladu s tem je tudi začrtan (omejen) krog pravno relevantnih razlogov, s katerimi se mora zemljiškoknjižno sodišče ukvarjati.

Predčasno prenehanje stavbne pravice zaradi kršitve imetnika stavbne pravice na podlagi 262. člena SPZ lastnik zemljišča lahko zahteva ne glede na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici in v takem primeru stavbna pravica na podlagi sodbe sodišča preneha ne glede na soglasje zastavnega upnika.

Sodba o prenehanju stavbne pravice je oblikovalna, učinkuje s pravnomočnostjo in nujno vpliva tudi na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici, saj te brez stavbne pravice, ki jo obremenjujejo, ne morejo obstajati. To torej velja tudi za zemljiški dolg, ki je bil ustanovljen pri stavbni pravici.

Dejstvo, da v postopku, v katerem je bila zamudna sodba izdana, ni sodelovala oziroma o njem ni bila obveščena pritožnica, ki ima na stavbni pravici zastavno pravico, ne vpliva na dovoljenost predlaganega vpisa. Gre za predčasno prenehanje stavbne pravice zaradi kršitve imetnika stavbne pravice na podlagi 262. člena SPZ, ki ga lastnik zemljišča lahko zahteva ne glede na obstoj izvedenih pravic pri stavbni pravici in v takem primeru stavbna pravica na podlagi sodbe sodišča preneha ne glede na soglasje zastavnega upnika. Prav tako na dovoljenost vpisa ne vpliva okoliščina, da v sodbi ni določeno nadomestilo, ki ga je lastnica nepremičnine dolžna plačati imetniku stavbne pravice.

Čas trajanja stavbne pravice je ena od obveznih sestavin pogodbe o ustanovitvi te pravice. Stranki se sicer v času trajanja pravice lahko dogovorita za drugačno vsebino pravice, vendar morata skleniti novo pogodbo. Za sklenitev nove pogodbe veljajo enaka pravila kot za prvo pogodbo. To velja za vse spremembe, tudi če se dogovorita o daljšem trajanju stavbne pravice. Spremembo v zemljiški knjigi lahko dosežeta na tak način, kot je pojasnilo prvostopenjsko sodišče (z izbrisom obstoječe pravice in vpisom nove).