VSL Sklep II Cp 1447/2020

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljev za vrnitev zaplenjenega premoženja v obliki odškodnine pok. A. A. st. – 5290 delnic X.

2Predlagatelja v pravočasni pritožbi uveljavljata vse pritožbene razloge ter višjemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za vrnitev zaplenjenega premoženja pok. A. A. st. ugodi; podrejeno pa sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožnika ponavljata, da je bila A. A. st., ki je umrl leta 1942, z odločbo Okrajnega sodišča ZP 396/45 z dne 4. 6. 1946 v zvezi z odločbo istega sodišča Ksp 1220/45 z dne 3. 12. 1945 izrečena zaplemba vsega premičnega in nepremičnega premoženja, ki je bila razveljavljena z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II Ks 27314/2015 z dne 13. 6. 2016. A. A. st. je bil imetnik 94,45 % poslovnega deleža v podjetju P., d. d. (v nadaljevanju: P. ); to podjetje pa je bilo imetnik 5613 delnic X. (v nadaljevanju: X.). Z Odlokom o prehodu sovražniškega imetja v državno svojino, državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile z dne 6. 2. 1945 (v nadaljevanju: Odlok Avnoj) je prešlo vse imetje X. v državno last. Šteje se, da je bilo podržavljenje po 1. in 2. točki prvega odstavka 1. člena Odloka Avnoj izvršeno ex lege, kar pomeni, da so bile delnice X., imetnice P., podržavljene z dnem 6. 2. 1945. Podjetje P. je bilo konec leta 1945 likvidirano in družba je s tem prenehala obstajati. Za presojo ni pomembno, da so bile delnice X., v konkretnem primeru imetnika P., podržavljene že 6. 2. 1945 in na dan 3. 12. 1945, ko je bilo zaplenjeno premoženje (s tem tudi kapitalski delež družbe P.) A. A. st., niso bile več del premoženja družbe P. Predlagatelja ne zahtevata vrnitve oziroma plačila delnic iz naslova podržavljenega kapitalskega deleža, temveč vračilo podržavljenega premoženja (delnic) likvidirani družbi P. oziroma družbenikom in razdelitev tega premoženja družbenikom v skladu s kapitalskimi deleži. Iz odločbe zaplembene komisije Zp 102/46 z dne 14. 11. 1945 s prilogo „kandidati zaplembe“, izhaja, da je vse imetje X. prešlo v državno last na podlagi Odloka Avnoj, delnice pa so bile zaplenjene fizičnim in pravnim osebam, navedenim v prilogi. Podjetje P. je bilo likvidirano oktobra 1945, čemur nasprotna udeleženka ne nasprotuje. A. A. st. oziroma njegova dediča sta kot upravičenca po Zakonu o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen) imela pravico zahtevati vrnitev podržavljenega kapitalskega deleža v podjetju P., kar sta storila, kot tudi vrnitev predhodno podržavljenega premoženja podjetju, torej tistega, ki ga na dan zaplembe kapitalskega deleža v podjetju P. ni bilo več. Gre za dve različni pravni situaciji. Ker je bila družba P. likvidirana, je predpostavljati, da so bile ob njeni likvidaciji poplačane vse terjatve upnikov. Kot izhaja iz izvedenskega mnenja izvedenke v upravnem postopku J. J., je imelo podjetje P. na dan 31. 12. 1945 čisto aktivo, brez upoštevanja 5613 delnic X. Ob likvidaciji družba P. premoženja v obliki delnic X. ni imela več, ker so bile podržavljene že 6. 2. 1945, vendar pa je obstajalo upravičenje družbenika zahtevati delnice ob uvedbi vračanja podržavljenega premoženja. Družbeniki oziroma dediči so pridobili pravico zahtevati podržavljene delnice X. Ker gre za premoženje že likvidirane družbe P., kateri se delnice ne morejo vrniti, ker družba ne obstaja več, se le-te vračajo družbenikom, ki imajo pravico do razdelitve premoženja likvidirane družbe.

Bistvo ZDen in Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS) je v vrnitvi podržavljenega premoženja. Če bi družba še obstajala in ne bi bila likvidirana, bi na podlagi ZDen imela zahtevek na vračilo podržavljenih delnic. Ker pa je bila družba likvidirana še pred sprejemom ZDen, je to upravičenje prešlo na družbenike. Delnice so naknadno najdeno premoženje družbe P., vendar upravičenje do njihove vrnitve lahko uveljavljajo le družbeniki. Od pričetka likvidacije družbe P. oktobra 1945 dalje je to upravičenje prešlo na družbenika A. A. st. in je obstajalo na dan izrečene kazni zaplembe v decembru 1945. Zato ne drži razlaga sodišča, da predlagatelja nimata pravice do vračila odškodnine za delnice, ker je bilo vse imetje sekvestrirano pred izrečeno kaznijo zaplembe poX. Praprotniku st. in je prešlo v državno last še pred zaplembo njegovega premoženja. Upravičenje A. A. st. – družbenika družbe P. – zahtevati vrnitev delnic kot premoženja likvidirane družbe je bilo odvzeto šele z izrečeno kaznijo zaplembe. A. A. st. je bil imetnik poslovnega deleža tako na dan 6. 2. 1945, ko so bile z Odlokom Avnoj zaplenjene delnice X., kakor na dan izrečene kazni zaplembe 3. 12. 1945. Čeprav sta predlagatelja podala pravočasno zahtevo za vrnitev podržavljenega premoženja A. A. st. po ZDen in je namen ZDen in ZIKS v popravi krivic upravičencem na način, da se jim vrne podržavljeno premoženje, predlagatelja do povrnitve podržavljenih delnic še vedno nista prišla. Odločitev sodišča ne dosega namena in ciljev, ki so bili zastavljeni s sprejetjem zakonodaje v sklopu vračanja podržavljenega premoženja.

3Nasprotna udeleženka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnika v pritožbi v bistvenem ponavljata navedbe, ki sta jih podala že pred nižjim sodiščem. Le-to jih je obravnavalo in se do njih obširno opredelilo, kar je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa.

6Predlagatelja sta v obravnavani zadevi vložila zahtevek za vrnitev zaplenjenega premoženja pok. A. A. st., in sicer 5290 delnic X. v obliki odškodnine, na podlagi določb ZIKS, sklicujoč se na odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani Ksp 1220/45 z dne 3. 12. 1945, ki je bila razveljavljena z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II Ks 27314/2015 z dne 13. 6. 2016. Pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in pravnih zaključkov, iz katerih sledi, da v obravnavanem primeru ni pogojev za določanje odškodnine za zaplenjeno premoženje po določbah ZIKS v sodnem postopku.

7Kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je vrnitev podržavljenega premoženja urejena v ZDen (v 3. in 4.¹, kot tudi v 5. členu) in ZIKS (v prvem odstavku 145. in prvem odstavku 145.č člena)², ki določata tudi pravno podlago za uveljavljanje pravice do vrnitev podržavljenega premoženja. Pri presoji, ali gre za vračanje po ZDen ali po ZIKS in s tem, ali se o zahtevi odloča v upravnem ali sodnem postopku, je pomembno, na kateri pravni podlagi je bilo posamezno premoženje podržavljeno.³ V obravnavanem primeru je bilo bistveno vprašanje, ali je bilo obravnavano premoženje že pred (sedaj razveljavljeno) kazensko odločbo z dne 3. 12. 1945 ex lege podržavljeno na podlagi 1. in 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka Avnoj z dnem njegove objave v Uradnem listu 6. 2. 1945 ali je bilo podržavljeno šele s kazensko odločbo.

8Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je bilo pred letom 1945 podjetje P. imetnik 5613 delnic X., imetnik 94,25 % kapitalskega deleža v družbi P. pa A. A. st., pravdni prednik predlagateljev. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je vse imetje X. z dnem 6. 2. 1945, to je z uveljavitvijo Odloka Avnoj (na podlagi 1. oz. 2. točke 1. člena), ex lege prešlo v državno last.⁴ Temu pritožba ne ugovarja. Delnice X. so bile torej podjetju P. podržavljene že z dnem 6. 2. 1945. Kazen zaplembe celotne premične in nepremične imovine, kamor je spadala tudi družba P., pa je bila A. A. st. izrečena 3. 12. 1945.⁵ Ker je bilo premoženje X., s tem tudi kapitalski delež X., torej delnice X., podržavljeno po samem Odloku Avnoj pred zaplembo oziroma podržavljenjem podjetja P. A. A. st., je dejstvo, da podjetje P. ob podržavljenju delnic X. ni imelo več. Premoženje P. v času, ko je bil A. A. st. zaplenjen kapitalski delež v P., delnic X. ni več obsegalo. Pritožba zmotno vztraja, da ni pomembno, da so bile delnice X. podržavljene 6. 2. 1945 na podlagi Odloka Avnoj in da na dan zaplembe 3. 12. 1945 niso bile več del premoženja družbe P. To je tudi po oceni pritožbenega sodišča odločilnega pomena za obravnavo v tej nepravni zadevi. Tega tudi ne more spremeniti okoliščina, da je bilo podjetje P. likvidirano v oktobru 1945. Likvidacija podjetja je bila namreč izvršena po opravljenem podržavljenju delnic X., kar pomeni, da je prišlo do prenosa celotnega premoženja X., vključno z delnicami, katerih imetnik je bilo podjetje P., ex lege v državno last že na podlagi Odloka. Posledično se tudi imetništvo delnic X. A. A. st. kot družbeniku P. konec leta 1945 ni moglo šteti za njegovo premoženje, ki je bilo predmet zaplembe na podlagi kazenske odločbe z dne 3. 12. 1945. Kdaj je bil čas dejanske izvršitve zaplembe premoženja oziroma izvršitve prenosa lastništva delnic X., ni relevantno, zato je tudi neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na prilogo zaplembene odločbe Zp 102/46 z dne 14. 11. 1945, to je listino s kandidati zaplembe, ki izkazuje le imetnike delnic, ki so bile podržavljene na podlagi Odloka Avnoj.

9Na pravilnost zaključka prvega sodišča, da v obravnavanem primeru ni pogojev za določanje odškodnine za zaplenjeno premoženje po določbah ZIKS v sodnem postopku, ne more vplivati pritožbeno ponavljanje, da je treba ločiti zahtevek za vrnitev kapitalskega deleža v podjetju P., ki se je obravnaval v upravnem postopku, ter zahtevek za vrnitev tistega podržavljenega premoženja v podjetju, ki ga na dan zaplembe v podjetju ni bilo več. Ker tudi pritožnika priznavata, da podjetje P. v času kazenske zaplembe v svojem premoženju (torej aktivi) ni več imelo obravnavanih delnic, ni mogoče slediti predlagateljema, da je treba v tem postopku vračati vrednost delnic, ki jih podjetje v času zaplembe ni imelo v lasti. Z odločbo Ksp 1220/45 z dne 3. 12. 1945 niso bile zaplenjene delnice X., ker so bile podržavljene že 6. 2. 1945 in tako niso bile več v lasti družbe P. Vse imetje X. je prešlo v državno last še pred zaplembo njenega premoženja. Zato s kazensko odločbo delnic X. ni bilo mogoče zaseči.

10Bistvo in cilj ZDen in ZIKS, ki urejata vračanje podržavljenega premoženja, je v popravi krivic, storjenih s podržavljenjem zasebnega premoženja ali/in kapitalskega deleža osebnih in kapitalskih družb, čigar upravičenci do vrnitve tega premoženja družb so delničarji oziroma družbeniki (glej 8. in 13. člen ZDen). Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, imajo upravičenci možnost svoje pravice iz naslova odškodnine za podržavljene delnice na podlagi predpisov iz 3. in 4. člena ZDen uveljavljati v upravnem postopku in za v to določenih rokih. Upravičenec ne more obiti tega predpisa z uveljavljanjem zahtevka v sodnem postopku po določbah ZIKS, za katerega ni bilo pogojev. Ob dejstvu, da so bile delnice X. podjetju P. podržavljene že 6. 2. 1945 in premoženje P. v času zaplembe kapitalskega deleža v P. ni več obsegalo delnic X., ni mogoče govoriti o upravičenju A. A. st. kot družbenika družbe P. do vračila delnic družbe X. Upravičenci pa lahko svoje pravice iz naslova odškodnine za podržavljene delnice uveljavljalo le po določbah ZDen v upravnem postopku. Ali je upravičenec v njem uveljavljal svoje pravice,⁶ za ta obravnavani postopek ne more biti odločilno. Sicer pa pritožba konkretno niti ne trdi, kdaj naj bi bila zahteva za vrnitev podržavljenega kapitalskega deleža na premoženju družbe X. oziroma za denacionalizacijo delnic X. v upravnem postopku sploh podana.⁷ Pavšalna navedba, „da je bila podana pravočasna zahteva za vrnitev podržavljenega premoženja A. A. st.“, tega ne vsebuje. Odprava krivic po ZDen in ZIKS ni mogoča vselej, ampak pod pogoji, ki jih predpisa določata in so deloma različno urejeni.

11Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Ur. l. SRS, št. 30/86), ki se uporablja na podlagi 216. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1, Ur. l. RS, št. 16/19), ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

12Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 35. členu ZNP. Predlagatelja s pritožbo nista uspela, zato nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ O zahtevi za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega na podlagi predpisov iz 3. (med katere sodi pod točko 20 tudi podržavljenje na podlagi Odloka Avnoj) in 4. člena ZDen odločajo upravni organi.
² Za odločanje o zahtevku za vrnitev zaplenjenega premoženja – če je bila zaplemba premoženja izrečena kot kazen v kazenskem postopku in je bila ta kazenska obsodba kasneje razveljavljena, je pristojno sodišče, ki je izvršilo kazen zaplembe premoženja, v nepravdnem postopku.
³ Glej odločbe VS RS II Ips 300/2017, II Ips 143/2017, II Ips 289/2017, II Ips 185/2015, id.
⁴ Ta zakon je pravni temelj za denacionalizacijo, naveden v 20 točki 3. člena ZDen.
⁵ Ta odločba je temeljila na določbah Zakona o konfiskaciji premoženja in o izvrševanju konfiskacije (Ur. l. DFJ, št. 40/45 in Zakona o zaplembi o izvrševanju zaplembe (Ur. l. FLRJ št. 61/46); ta dva zakona sta navedena kot pravni temelj za denacionalizacijo v 18. in 10. točki 3. člena ZDen, zato je tudi bilo v denacionalizacijskem postopku (v upravnem postopku) odločeno v zvezi s podržavljenim kapitalskim deležem A. A. st. na premoženju P. v določenem obsegu, v katerega pa iz določenih razlogov ni bila zajeta (tudi) vrednost delnic X. (priloge A6-8).
⁶ Pri tem velja dodati, da mora zahteva (v predlagalnem postopku denacionalizacije) vsebovati konkretne podatke o premoženju, katerega vrnitev se zahteva, saj organ ni dolžan preverjati, ali je stranka navedla vso podržavljeno premoženje, do vračila katerega bi lahko bila upravičena. Zahteva mora biti podana v določenem roku (64. člen ZDen).
⁷ Sicer pa je bilo v upravnem sporu ugotovljeno, da je prednica predlagateljev pravočasno vložila le zahtevo za denacionalizacijo družbe P., ne pa tudi za denacionalizacijo delnic X., ki so bile A. A. st. podržavljene z Odlokom Avnoj (priloga A8).