VSRS Sklep II DoR 279/2020

Predlog se zavrne.

1Pokojna A. A. (mati pravdnih strank) ter druga in tretja toženka so dne 30. 10. 2001 sklenile „Izročilno pogodbo“ v notarskem zapisu. Pokojna je kot izročevalka drugi in tretji toženki kot prevzemnicama izročila svoj solastniški delež na več nepremičninah, med drugim tudi na stanovanjski hiši s pripadajočim gospodarskih poslopjem in zemljiščem na domačem naslovu pokojne. Prevzemnici sta se zavezali, da bosta izročevalki do njene smrti nudili naslednje storitve: popolno socialno varnost s skrbjo za hrano, čiščenje, ogrevanje, nego v primeru bolezni ali starostne onemoglosti. Izročevalka si je pridržala dosmrtno služnost brezplačnega stanovanja.

2Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni (vrnitev daril v zapuščino, izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja) in oba podredna tožbena zahtevka (prvi: ugotovitev ničnosti izročilne pogodbe in izbrisna tožba; drugi: ugotovitev, da so sporna izročilna pogodba in naštete izročene premičnine po svoji naravi darilo ter da izročilna pogodba nima pravnega učinka glede nepremičnin, zato te sodijo v zapuščino). Zavrglo pa je zahtevek iz 3. in 4. točke drugega podrednega tožbenega zahtevka na ugotovitev, da je tožnica nujna dedinja in da ji pripada nujni delež v višini ½ njenega zakonitega dednega deleža ter da darilo naštetih premičnin nima pravnega učinka, zato te sodijo v zapuščino in preidejo na tožnico v obsegu dopolnitve njenega nujnega deleža.

3Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije in postavlja naslednja vprašanja:

(1) ali je pravilna utemeljitev nižjih sodišč, da sporna pogodba ni izročilna pogodba po Zakonu o dedovanju (v nadaljevanju ZD), temveč preužitkarska pogodba po Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ);

(2) ali bi nižji sodišči morali ugotavljati, v kolikšni meri je sporna pogodba neodplačna oziroma odplačna;

(3) ali bi nižji sodišči morali opraviti oceno koristi in obveznosti ob sklenitvi pogodbe ter preveriti, ali je šlo že ob sklenitvi pogodbe za očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo;

(4) ali bi morali sodišči prve in druge stopnje ugotavljati vrednost preostale zapuščine, vrednost daril pravdnima strankama in vrednost ter obseg morebitnega prikrajšanja nujnega deleža tožnice;

(5) ali sta nižji sodišči pravilno zavrnili dokazne predloge tožnice za zaslišanje prič (S. V.) in angažiranje izvedencev gradbene, kmetijske, finančne in medicinske stroke ter branja strokovnega poročila in mnenja B. A. ali pa sta s tem onemogočili učinkovito varstvo tožničinih pravic.

5Predlog ni utemeljen.

6Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).