VSL Sklep Rg 188/2020

Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je 2. 10. 2019 prejelo v reševanje predlog za izdajo plačilnega naloga tožeče stranke proti prvo in drugo toženi stranki, vložen na Okrajno sodišče v Ljubljani 21. 1. 2019.

2Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom Pl ... z dne 10. 9. 2019 (v nadaljevanju okrajno sodišče) odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi (točka I izreka) in, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani (točka II izreka). Bistveni razlogi sklepa so, da je bil nad prvo toženo stranko 8. 10. 2018 začet stečajni postopek (St ...). Tožeča stranka je pravočasno prijavila terjatev, za katero v tem postopku predlaga izdajo plačilnega naloga (priloga C1). Terjatev je bila v pravnomočnem sklepu o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St ... z dne 8. 5. 2019 prerekana (priloge C3 in C4). Rešitev spora o obstoju terjatve se bo torej presojala v nadaljnjem postopku in vprašanje obstoja oziroma neobstoja terjatve ni stvar postopka izdaje plačilnega naloga. S tem je izkazana koneksiteta s stečajnim postopkom. Za tovrstne spore pa so po 8. točki drugega odstavka 32. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za sojenje pristojna okrožna sodišča, ne glede na vrednost spornega predmeta.

3Okrožno sodišče v Ljubljani v predlaganem sporu o pristojnosti o katerem mora na podlagi prvega odstavka 24. člena in prvega odstavka 25. člena ZPP odločiti višje sodišče, navaja, da ne gre za spor, ki bi nastal v zvezi s stečajnim postopkom, ker tožeča stranka iztožuje plačilo odvetniških storitev. Tožeča stranka ni gospodarski subjekt, ampak fizična oseba, zato ni izpolnjen subjektivni kriterij za gospodarske spore iz prvega odstavka 481. člena ZPP. Ker ne gre za spor v zvezi s stečajnim postopkom, ni izpolnjen tudi objektivni kriterij po 483. in 484. členu ZPP.

4Predlog ni utemeljen.

5Iz razlogov sklepa okrajnega sodišča izhaja, da je bil predlog za izdajo plačilnega naloga vložen v trenutku, ko je bil nad prvo toženo stranko že začet stečajni postopek. Terjatev, ki jo je tožeča stranka uveljavljala v postopku pred okrajnim sodiščem zoper prvo toženo stranko je pravočasno prijavila v stečajnem postopku nad prvo toženo stranko. Upraviteljica je terjatev prerekala. Upnik v stečajnem postopku nad prvo toženo stranko oziroma tožeča stranka v tem postopku bo morala po napotitvenem sklepu St ... z dne 8. 5. 2019 (C3) v drugem postopku uveljaviti (nadaljevati) postopek za ugotovitev obstoja svoje prerekane terjatve.

6Glede obveznosti plačila odvetniških stroškov drugotožene stranke je tožeča stranka še navajala, da je solidarna zavezanka, kar pomeni, da je izpolnjen kriterij sosporništva po 1. točki prvega odstavka 191. člena ZPP. Zato je iz razlogov, navedenih v nadaljevanju tudi za drugotoženo stranko stvarno pristojno okrožno sodišče in krajevno izključno pristojno v Ljubljani.

7Odločilno merilo koneksnosti v starejši sodni praksi je bilo, ali odločitev v sporu lahko učinkuje na stečajno maso. Če bi odločitev sodišča lahko kakorkoli vplivala na spremembo obsega stečajne mase je veljalo, da je spor v zvezi s stečajnim postopkom. Novejša sodna praksa pojem povezanosti s stečajnim postopkom razlaga ožje, in sicer tako, da šteje, da mora biti izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljano terjatvijo in stečajnim postopkom.¹ Zato ni dvoma, da so v vzročni zvezi s stečajnim postopkom spori zaradi ugotovitve obstoja prijavljene terjatve po napotitvi tožnika, čigar terjatev je bila prerekana v stečajnem postopku.² Narava spora (zahtevek na plačilo odvetniških stroškov) na tako presojo ne vpliva.

8V zvezi s stečajnim postopkom lahko namreč nastanejo po vsebini različni spori, pa vendarle prevlada kriterij koneksnosti, ki zahteva koncentracijo vseh postopkov na območju stečajnega sodišča.³ Kar se tiče vpliva časovne komponente na izbiro pravil o vrsti postopka, se je glede tega vprašanja novejša sodna praksa poenotila v stališču, da pravilo iz 6. točke 483. člena ZPP velja le za koneksne tožbe, vložene po začetku stečajnega postopka, ne nanaša pa se na pravdne postopke, ki so se začeli pred začetkom stečaja.⁴

9Odločitev okrajnega sodišča je glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilna. Zato ni utemeljen predlog Okrožnega sodišča v Ljubljani, da je za odločanje v tem sporu stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

10Sodišče druge stopnje je zato predlog Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrnilo in odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 25. člena ZPP).

¹ Betetto N., razmejitev med rednim pravdnim postopkom in gospodarskim sporom, Podjetje in delo, 6-7/2014, str. 1089 - 1090.
² Betetto N., prav tam, str. 1090.
³ VSK Sklep I Cp 500/2017, 5. 9. 2017.
⁴ Betetto N., prav tam, str. 1090.