VSL Sodba I Cpg 538/2020

I. Pritožba se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 653,31 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nastanka zamude dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z zgoraj citirano zamudno sodb razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki vrniti znesek v višini 14.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 10.000,00 EUR od 3. 4. 2018 dalje do plačila in od zneska 4.000,00 EUR od 18. 7. 2018 dalje do plačila, vse v roku 15 dni (I. točka izreka), da je tožena stranka dolžna na svoje stroške odstraniti industrijski nadstrešek, zmontiran s strani tožene stranke, na podlagi ponudbe tožene stranke št.: 18/0307/3 in vzpostaviti prejšnje stanje, vse v roku 15 dni (II. točka izreka) ter da je tožena stranka dolžna izstaviti dobropis tožeči stranki za račun št. 56/18 z dne 24. 7. 2018, v višini 6.175,00 EUR, ki je zapadel v plačilo 31. 7. 2018, vse v roku 15 dni (III. točka izreka).

2Zoper sodbo se v celoti pritožuje tožena stranka, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP ter pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne, izpodbijano sodbo potrdi, toženi stranki pa naloži v plačilo njene stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na vročitev izpodbijane sodbe, pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz podatkov spisa izhaja, da je bila izpodbijana sodba pritožniku vročena s fikcijo dne 20. 2. 2020 na naslovu, ki izhaja iz sodnega registra in ki ga pritožnik v pritožbi tudi sam navaja kot svoj naslov. Iz obvestila, pripetega k izpodbijani sodbi (povratnica pripeta k r. 7 v spisu) namreč izhaja, da je bilo toženi stranki dne 5. 2. 2020 v hišnem predalčniku puščeno najprej obvestilo o prispeli poštni pošiljki, ki je tožena stranka v roku 15 dni ni prevzela, zato ji je bila sama sodna pošiljka po poteku tega roka oziroma dne 21. 2. 2020 puščena v hišnem predalčniku. Ker torej tožena stranka sodnega pisanja (sodne pošiljke, v kateri je bila izpodbijana sodba) ni dvignila, je dne 20. 2. 2020 nastopila fikcija vročitve (četrti odstavek 142. člena v zvezi s tretjim odstavkom 139. člena ZPP). Vrhovno sodišče je že v več zadevah¹ sprejelo stališče, da fikcija vročitve v takem primeru nastopi s pretekom zadnjega, petnajstega dne, odkar je bilo stranki puščeno obvestilo. Tožena stranka v pritožbi trdi, da je sodbo prejela dne 19. 5. 2020, kar glede na gornje navedbe, ne drži, vendar slednje na pravočasnost pritožbe nima pravnorelevatnega vpliva. Ne glede na to, da je rok za vložitev pritožbe začel teči dne 20. 2. 2020 in da je tožena stranka pritožbo vložila šele dne 20. 5. 2020, je njena pritožba pravočasna. Dne 12. 3. 2020 je bila namreč v Sloveniji razglašena epidemija, dne 13. 3. 2020 pa je predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije sprejel Odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih Su 315/2020 (v nadaljevanju Odredba), po četrtem odstavku katere je bil v sodnih postopkih tek procesnih rokov z dnem izdaje Odredbe zadržan. Posebni ukrepi so veljali do preklica oziroma do dne 31. 5. 2020². Navedeno pomeni, da procesni roki v sodnih postopkih v času od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020 niso tekli. Ker rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijano sodbo do začetka veljavnosti Odredbe toženi stranki ni iztekel, tožena stranka pa je pritožbo vložila v času zadržanja procesnih rokov, je njena pritožba iz navedenih razlogov pravočasna.

6Tožena stranka v pritožbi trdi, da je bilo v njenih splošnih pogojih, ki so bili priloženi njeni ponudbi, kar vse je tožeča stranka prejela, jasno zapisano, da je za reševanje sporov pristojno sodišče v Mariboru. Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave, po uradni dolžnosti pa le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe (22. člen ZPP). V obravnavanem primeru tožena stranka odgovora na tožbo sploh ni podala, zato je bila tudi izdana zamudna sodbe. Njeno sklicevanje na dogovor o krajevni pristojnosti šele sedaj v pritožbi zoper zamudno sodbo je tako glede na zgoraj citirano določbo 22. člena ZPP prepozno, zato se pritožbeno sodišče do njega vsebinsko ne more opredeljevati.

7Izdajo zamudne sodbe ureja 318. člen ZPP, ki določa, da sodišče izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka v roku iz 277. člena ne odgovori na tožbo, ob izpolnitvi sledečih pogojev: da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP); da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana. Eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe je pasivnost tožene stranke, ki se po sistemu afirmativne litiskontestacije, ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Iz navedenega razloga se zamudna sodba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati (drugi odstavek 338. člena ZPP). Ker se pritožba v preostalem delu nanaša prav na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, je v tem delu nedopustna in se pritožbeno sodišče zato v tem delu v vsebinsko presojo ne sme spuščati.

8Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo še po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) in ugotovilo ter zaključilo, da sodišče prve stopnje ni storilo po uradni dolžnosti upoštevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter je pravilno uporabilo materialno pravo. Pogodbeni odnos med pravdnima strankama je sodišče prve stopnje pravilno presojalo po pravilih podjemne pogodbe, saj je tožeča stranka na podlagi ponudbe tožene stranke št. 18/0307-3 (A2) pri toženi stranki naročila dobavo in montažo industrijskega nadstreška na nepremičnini v občini Č. Tožena stranka je nadstrešek postavila. Pojavile so se stvarne napake, ki jih je tožeča stranka, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, pravočasno notificirala pri toženi stranki in ji določila rok za odpravo napak. Ker tožena stranka k odpravi napak kljub temu ni pristopila, je tožeča stranka skladno z zakonskim pooblastilom iz tretjega odstavka 639. člena Obligacijskega zakonika – OZ odstopila od pogodbe. S tem so, kot je pravilno prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo, nastopile posledice kot jih ureja 111. člen OZ to je, da sta stranki pogodbe dolžni vrniti vse, kar sta prejeli na podlagi razvezane pogodbe.

9Pogoji za izdajo zamudne sodbe so bili izpolnjeni tudi po presoji pritožbenega sodišča, zato je sprejeta odločitev sodišča prve stopnje iz izpodbijane sodbe pravilna. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, je skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče ocenilo kot potrebne (155. člen ZPP) in jih odmerilo na podlagi Odvetniške tarife (OT). Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo priglašene stroške za odgovor na pritožbo 875 točk (1. tč. tar. št. 21 OT), 2% za materialne stroške in 22% DDV, ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR skupaj 653,31 EUR. Tako odmerjene stroške pritožbenega postopka tožeče stranke je pritožbeno sodišče naložilo v plačilo toženi stranki, v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

¹ Kot npr. II Ips 39/2012 z dne 11. 4. 2012, II Ips 58/2011 z dne 24. 10. 2013, III Ips 3/2013 z dne 20. 3. 2013 in druge.
² Preklic odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83. a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljivih bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) – ZZUSUDJZ; Ur. l. RS, št. 77/2020 z dne 28. 5. 2020.