VSL Sklep II Cpg 486/2020

I. Pritožba se zavrne in se stroškovna odločitev v II. točki izreka sodbe na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je toženi stranki naložilo, da v roku 15 dni tožeči stranki plača 1.939,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.3.2020 dalje do plačila (I. točka izreka) ter jo hkrati še zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeči stranki v višini 278,99 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2Zoper odločitev o stroških (II. točka izreka, ki je po vsebini sklep¹) se pravočasno pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP). Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da toženi stranki naloži v plačilo še stroške poizvedbe in opomina v skupni višini 112,00 EUR. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sklep je zato na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

6Tožeča stranka sodišču prve stopnje očita, da ji neutemeljeno ni priznalo stroškov poizvedbe o lastniku vozila in stroškov opomina v skupni višini 112,00 EUR ter da za to ni navedlo razlogov. Ti očitki niso utemeljeni. Namreč navedeni stroški niso predmet odločitve, vsebovane v izpodbijani II. točki izreka prvostopenjske sodbe na podlagi pripoznave, saj jih je tožeča stranka (primarno) uveljavljala kot škodo v okviru glavnega zahtevka.² Temu pa je sodišče prve stopnje v I. točki izreka sodbe na podlagi pripoznave v celoti ugodilo (316. v zvezi s 453.a členom ZPP) in so torej ti stroški tožeči stranki že bili prisojeni. Pritožbeno zavzemanje v smeri predlagane spremembe stroškovne odločitve tako nima (več) opore v tožbi. Pojasnjeno je po presoji pritožbenega sodišča glede na tožbo in izdano sodbo na podlagi pripoznave tudi povsem očitno in dodatnega pojasnila s strani sodišča prve stopnje ne terja.

7Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP). Pri tem se je pritožbeno sodišče opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

8Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama nositi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

¹ Npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1308/2019 z dne 11.9.2019 in opr. št. III Cp 1022/2015 z dne 6.5.2015.
² Tožeča stranka vtožuje škodo v skupni višini 1.939,66 EUR. Navedeni znesek zajema stroške menjave ohišja zapornice v višini 1.777,66 EUR, stroške nove parkirne kartice v višini 50,00 EUR ter obravnavane stroške poizvedbe o lastništvu vozila in opomina toženi stranki v višini 112,00 EUR (obrazložitev višine tožbenega zahtevka pod točkama II in IV tožbe, list. št. 2 do 4 spisa).