VSL Sklep I Cp 2175/2019

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog D. D. za dopustitev udeležbe v tem nepravdnem postopku.

2Pritožuje se D. D. (v nadaljevanju pritožnik), uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V 33. členu ZNP-1, ki določa le, kako se izpodbija sklep zoper katerega ni posebne pritožbe in da je treba vložiti pritožbo zoper sklep, s katerim se postopek konča, v 30 dneh, je pravna praznina. Ne veljajo avtomatsko določbe ZPP glede pritožb zoper sklep, treba je uporabiti 33. člen ZNP, kar pomeni, da znaša pritožbeni rok 30 dni in je treba pritožbi ugoditi že zaradi kršitve procesnih pravil. Zmotno je sodišče zaključilo, da nima pravnega interesa za sodelovanje v tem postopku. Je najbližji še živeči sorodnik nasprotnega udeleženca in strica redno obiskuje, stric ga dobro pozna in mu zaupa, za strica si želi samo najboljše oskrbe in ga v to ne vodijo finančni interesi. Sodišče je zanemarilo dejstvo, da je ravno on obvestil CSD naj opravi kontrolo pri nasprotnem udeležencu. Že s tem je opravičil svoj pravni interes ter se izkazal za zaupanja vredno osebo. V interesu nasprotnega udeleženca je, da v postopku sodeluje in ga spremlja pritožnik. V družini se kot skrbnica nasprotnega udeleženca že predstavlja A. A., ki pa ni primerna za skrbništvo, ker si je v preteklosti že poskusila prilastiti stričeve prihranke, podoben interes pa je kazala tudi glede nepremičnin drugih sorodnikov. Imenovanje A. A. za skrbnico gotovo ni v interesu nasprotnega udeleženca, zato naj sodišče izbere tretjo osebo, ki bo zaupanja vredna in bo skrbništvo izpolnjevala v interesu nasprotnega udeleženca. Glede na navedeno in upoštevajoč 34. člen ZNP-1 in koristi nasprotnega udeleženca predlaga, da pritožbeno sodišče ugotovi, da ima pravni interes v predmetnem postopku in mu dovoli udeležbo, kot tudi zaslišanje, v katerem bo izpovedal o primernosti A. A. za skrbništvo nad nasprotnim udeležencem.

3Udeleženca postopka na pritožbo nista odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pravni pouk izpodbijanega sklepa, v skladu s katerim je dovoljena pritožba v roku 15 dni, je pravilen. V nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če zakon ne določa drugače (42. člen ZNP-1). ZNP-1 v prvem odstavku 33. člena uzakonja pravico do pritožbe zoper sklepe, ki jih izda nepravdno sodišče, pritožbe udeleženci nimajo le, če zakon tako določa. Če je v zakonu določeno, da zoper določen sklep ni posebne pritožbe, se sklep izpodbija samo s pritožbo zoper končni sklep (drugi odstavek 33. člena ZNP-1). Pritožbeni rok pa ZNP-1 določa le za sklep, s katerim se postopek konča, in sicer znaša 30 dni od vročitve prepisa sklepa (tretji odstavek 33. člena ZNP-1). Ker za sklepe, s katerimi se nepravdni postopek ne konča, ZNP-1 ne predpisuje pritožbenega roka, je treba skladno z 42. členom ZNP-1 uporabiti pritožbeni rok, ki ga predpisuje ZPP za pritožbo zoper sklep, to pa je 15 dni (drugi odstavek 363. člena ZPP).

6Predmetni postopek za postavitev odrasle osebe (pritožnikovega strica) pod skrbništvo se na podlagi obvestila pristojnega CSD vodi po uradni dolžnosti (tretji odstavek 57. člena ZNP-1). Pritožnik ni predlagatelj ali druga oseba, ki bi bila skladno z določili 21., 58. in 59. člena ZNP-1 udeleženec postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, zato mu sodišče lahko udeležbo v postopku dovoli le, če ugotovi, da bo ali utegne biti z izdajo sodne odločbe prizadet njegov pravni položaj, to je njegove pravice ali obveznosti (22. člen ZNP-1). Vpliva postopka na njegove pravice ali obveznosti pa pritožnik ne v predlogu za dopustitev udeležbe ne v pritožbi niti ne zatrjuje. Zato je odločitev o zavrnitvi predloga za udeležbo pritožnika v postopku materialnopravno pravilna.

7To pa ne pomeni, da pritožnik v postopku ne more biti zaslišan. V nepravdnem postopku mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi (med drugimi) oseb, ki zaradi težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese (drugi odstavek 6. člena ZNP-1). Iz procesnega gradiva izhaja, da nasprotni udeleženec sodi v to skupino oseb. Skladno s 7. členom ZNP-1 bo moralo sodišče prve stopnje v tem postopku ugotavljati za odločitev relevantna dejstva in izvajati v ta namen dokaze tudi, če jih ne predlagajo udeleženci postopka. Glede na trditve pritožnika, ga bo moralo sodišče zaslišati glede primernosti s strani CSD predlagane skrbnice in po uradni dolžnosti izvesti tudi druge dokaze, na podlagi katerih bo dejansko stanje tako raziskalo, da bo lahko odločilo o imenovanju primernega skrbnika nasprotnemu udeležencu. Za skrbnika se lahko imenuje le oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika (240. člena Družinskega zakonika - DZ). Naloga skrbnika je vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca ter skrbno upravljati njegovo premoženje (drugi odstavek 245. člena DZ).

8Ker v pritožbi uveljavljani razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa po drugem odstavku 350. člena ZPP kršitev ni našlo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

9Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker pritožnik ni udeleženec tega postopka, ni pravne podlage za povrnitev stroškov, ki jih je imel v zvezi s priglasitvijo udeležbe v postopku.