VSL Sodba VII Kp 57593/2012

I. Ob odločanju o pritožbi državnega tožilca se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se

obdolžena A. A.,

iz razloga po 1. točki 358. člena Zakon o kazenskem postopku (ZKP),

oprosti obtožbe,

ker je skrila poslovne listine, ki jih mora voditi po zakonu in so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami s tem,

da kot prokuristka gospodarske družbe B. d. o. o., v nasprotju z določbami 292. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Uradni list RS št. 126/07 z dne 31. 12. 2007 s spremembami in dopolnitvami), po 2. 9. 2011, ko je bil nad družbo B. d. o. o. začet stečajni postopek, stečajnemu upravitelju C. C., kljub njegovim večkratnim pozivom, ni predložila vse poslovne dokumentacije družbe, in sicer knjigovodskih listin ter obračunov plač, katere je družba dolžna voditi po določbah 7. in 30. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS št. 23/1999 s spremembami), računovodskih izkazov, pri čemer izkaz poslovnega izida in bilanca stanja kot del letnega poročila štejejo za poslovne listine, ki jih mora družba voditi skladno z določili osmega poglavja prvega dela Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS št. 65/2009 s spremembami), Zakona o računovodstvu (Uradni list RS št. 23/1999 s spremembami) in Slovenskih računovodskih standardov (Uradni list RS št. 118/05 s spremembami), vhodnih in izhodnih računov, pri čemer račun šteje za poslovno listino, ki se mora voditi po 81. členu Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 117/2006) ter osmim poglavjem prvega dela Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS št. 65/09 s spremembami), Zakona o računovodstvu (Uradni list RS št. 23/1999 s spremembami) in Slovenskih računovodskih standardov (Uradni list RS št. 118/05 s spremembami), da bi stečajni upravitelj lahko preveril obstoj terjatev družbe B. d. o. o., premoženjsko stanje družbe, se izjasnil glede prijav upnikov, ugotovil izpodbojne pravne posle in izdelal davčni obračun po 291. členu ZFPPIPP,

s čimer naj bi storila kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem odstavku 235. člena KZ-1.

II. Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženke, proračun.

1Okrajno sodišče v Kočevju je z uvodoma navedeno sodbo obdolženo A. A. spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem odstavku 235. člena KZ-1. Obdolženki je po 57. in 58. členu KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri ji je določilo kazen eno leto zapora, ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi štirih let ne bo storila novega kaznivega dejanja. Po četrtem odstavku 95. člena ZKP je obdolženko oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter odločilo, da potrebni izdatki in nagrada njenega zagovornika „po uradni dolžnosti“ bremenijo proračun.

2Zoper sodbo se je pritožil državni tožilec iz pritožbenih razlogov po 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 374. člena ZKP zaradi odločbe o kazenskih sankcijah, ker je sodišče uporabilo določbe o pogojni obsodbi, in v zvezi s tretjim odstavkom 374. člena ZKP, ker je sodišče o stroških odločilo nepravilno in v nasprotju z določbami tega zakona. Višjemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v „izreku“ o kazenski sankciji spremeni tako, da obdolženki za storitev kaznivega dejanja po drugem odstavku 235. člena KZ-1 izreče kazen pet mesecev zapora, na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP pa ji naloži, da je dolžna povrniti stroške kazenskega postopka.

3Izpodbijano sodbo je potrebno spremeniti po uradni dolžnosti.

4Kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem odstavku 235. člena KZ-1 stori, kdor lažno poslovno knjigo, listino ali spis uporabi kot resnično ali kdor uniči, skrije, precej poškoduje ali kako drugače napravi neuporabne poslovne knjige, listine ali spise iz prejšnjega odstavka. Glede na določbo prvega odstavka 235. člena KZ-1 so to poslovne knjige, spisi ali druge poslovne listine in evidence, ki jih mora (storilec) voditi po zakonu ali na podlagi drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona, in so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali so namenjene za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo ali kot podlaga za davčni nadzor.

5ZFPPIPP v prvem odstavku 292. člena določa, da morajo osebe, ki so opravljale funkcijo člana poslovodstva stečajnega dolžnika ob začetku stečaja, stečajnemu upravitelju takoj, ko sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka: 1. omogočiti dostop do prostorov, v katerih stečajni dolžnik opravlja svoje posle ali hrani svoje stvari, 2. izročiti ključe in drugo opremo, potrebno za dostop in varovanje teh prostorov, ter 3. izročiti drugo premoženje, ki ga imajo v posesti, ali opremo ali listine, potrebne za prevzem tega premoženja. V drugem odstavku istega člena je določeno, da morajo osebe iz prvega odstavka tega člena stečajnemu upravitelju v treh delovnih dneh po začetku stečajnega postopka predati posle stečajnega dolžnika in mu izročiti vso poslovno in drugo dokumentacijo, ki se nanaša na stečajnega dolžnika. V prvem odstavku 491. člena je določeno, da se z globo od 800 do 1.400 EUR za prekršek kaznuje oseba, ki je opravljala funkcijo člana poslovodstva stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka, če ne ravna v skladu s prvim in drugim odstavkom 292. člena ZFPPIPP.

6Iz opisa kaznivega dejanja v izreku sodbe izhaja, da naj bi obdolženka skrila poslovne listine, ki jih mora voditi po zakonu in so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami s tem, da kot prokuristka gospodarske družbe B. d. o. o., v nasprotju z določbami 292. člena ZFPPIPP, po 2. 9. 2011, ko je bil nad družbo B. d. o. o. začet stečajni postopek, stečajnemu upravitelju C. C., kljub njegovim večkratnim pozivom, ni predložila vse poslovne dokumentacije družbe, in sicer knjigovodskih listin, obračunov plač, računovodskih izkazov ter vhodnih in izhodnih računov, da bi stečajni upravitelj lahko preveril obstoj terjatev družbe B. d. o. o., premoženjsko stanje družbe, se izjasnil glede prijav upnikov, ugotovil izpodbojne pravne posle in izdelal davčni obračun po 291. členu ZFPPIPP.

7V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) je glagol „skriti“ opredeljen kot „dati kaj na tako mesto, da se ne opazi, ne vidi“; „skriti dokumente, dragocenosti, pisma“; „skriti na podstrešje, pod plašč, v bunker“; „skriti na varno“; takšen pomen pa ima glagol „skriti“ tudi v zakonskem opisu kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem odstavku 235. člena KZ-1 (sodba Vrhovnega sodišča RS, I Ips 274/2008 z dne 11. 9. 2008).

8Opis dejanja kot historičnega dogodka mora vsebovati vsa odločilna dejstva, ki konkretizirajo kaznivo dejanje in ki omogočajo presojo, ali ravnanje, ki se očita obdolžencu, predstavlja uresničitev kaznivega dejanja. V kolikor se pri kaznivem dejanju ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem odstavku 235. člena KZ-1 zatrjuje izvršitveni način dejanja, da je storilec poslovne listine skril, mora biti takšno njegovo ravnanje, ki predstavlja odločilno dejstvo, v opisu dejanja določno opredeljeno. Glede na pojasnjeno vsebino in pomen glagola „skriti“, je ta zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja uresničen, ko storilec poslovne listine, ki se praviloma nahajajo v poslovnih prostorih družbe ali pri njenem računovodji, prestavi na določeno lokacijo, ki ni običajna za hranjenje poslovne dokumentacije in drugim tudi ni znana, oziroma jih v določenih krajevnih in časovnih okoliščinah iz okolja, kjer so bile opazne, prestavi v skrivališče oziroma jih kako drugače napravi neopazne (prim. I Ips 274/2008). Posledično v izreku izpodbijane sodbe opisano ravnanje obdolženke, da stečajnemu upravitelju zgolj ni predložila poslovne dokumentacije družbe B. d. o. o., samo po sebi še ne predstavlja uresničitve zakonskega znaka skritja poslovnih listin, temveč bi morale biti v opisu dejanja navedene konkretne okoliščine, ki bi izkazovale, da je poslovno dokumentacijo tudi skrila na prej pojasnjen način. Po oceni pritožbenega sodišča bi bili s konkretnim opisom dejanja v izreku sodbe kvečjemu lahko izpolnjeni zakonski znaki prekrška iz prvega odstavka 491. člena ZFPPIPP (v zvezi z drugim odstavkom 292. člena ZFPPIPP), vendar le, če bi obdolženka ob začetku stečaja opravljala funkcijo člana poslovodstva stečajnega dolžnika, ki pa je kot prokuristka družbe B. d. o. o. ni imela.

9Po obrazloženem sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP) ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v škodo obdolženke prekršilo kazenski zakon v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje (1. točka 372. člena ZKP), saj iz konkretnega opisa dejanja v izreku sodbe ne izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem odstavku 235. člena KZ-1, niti kakšnega drugega kaznivega dejanja. Posledično je ob odločanju o pritožbi državnega tožilca izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je obdolženko, iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP, oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem odstavku 235. člena KZ-1.

10Ker je bila obdolženki izrečena oprostilna sodba, obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženke, proračun (prvi odstavek 96. člena ZKP).