VSL Sklep I Ip 558/2020

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršilni postopek ustavilo (I. točka izreka), in odločilo, da se razveljavijo opravljena dejanja izvršbe, to je zaznamba sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani In 2045/2014 z dne 29. 8. 2014, ter zemljiški knjigi naročilo, da po pravnomočnosti sklepa pri nepremičninah z ID znakom: parcela 1 (delež do 1/1), parcela 2 (delež do 1/1), parcela 3 (delež do 1/1), parcela 4 (delež do 1/1), parcela 5 (delež do 1/1), parcela 6 (delež do 1/1), parcela 7 (delež do 1/1), parcela 8 (delež do 1/1), parcela 9 (delež do 1/1), parcela 10 (delež do 1/1), parcela 11 (delež do 1/1), parcela 12 (delež do 1/1), parcela 13 (delež do 1/1) in parcela 14 (delež do 1/1), izbriše zaznambo izvršbe (ID zaznambe 000); II. točka izreka).

2Upnik je vložil pravočasno pritožbo zoper II. točko izreka sklepa. Navaja, da je v konkretnem izvršilnem postopku prišlo do spremembe upnika na podlagi dne 5. 10. 2016 sklenjene Pogodbe o odplačnem odstopu terjatev, na podlagi katere je prvotni upnik A. d. o. o. (sedaj B. d. o. o.) odstopil predmetno terjatev novemu upniku Banki C. d. d. Sodišče naj zato prizna le-temu legitimacijo stranke v postopku. Sicer pa upnik poudarja, da je njegov pravni prednik v stečajnem postopku nad dolžnikom prijavil svojo terjatev in ločitveno pravico na nepremičninah, na katere se nanaša izpodbijani sklep, pri čemer mu je bila ta s strani upravitelja v celoti priznana. Navedeno izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic St 000 z dne 5. 9. 2016, kot tudi iz posodobljenega seznama terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 6. 6. 2018. Upnik tako meni, da bi moralo sodišče na podlagi 280. člena ZFPPIPP odločiti, da ostane v veljavi ločitvena pravica, pridobljena v postopku izvršbe. Poleg tega se v konkretnem primeru domneva, da je upnik v stečajnem postopku prijavil terjatev in ločitveno pravico, ker je na nepremičninah pridobil zastavno pravico že pred začetkom stečajnega postopka (298.a člen ZFPPIPP). Po mnenju upnika je tako napačna odločitev izvršilnega sodišča, da se izbriše zaznamba izvršbe na nepremičninah dolžnika v k. o. X. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

5V I. točki izreka obravnavanega sklepa, ki je pritožba ne izpodbija, je sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek zaradi prenehanja dolžnika, ki je bil izbrisan iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka, St 000 z dne 31. 8. 2018. V izpodbijani II. točki izreka pa je sodišče razveljavilo opravljena izvršilna dejanja – zaznambo sklepa o izvršbi In 2015/2014 z dne 29. 8. 2014 v zemljiški knjigi pri nepremičninah, ki so bile predmet izvršbe, in kot podlago takšne odločitve navedlo določilo drugega odstavka 76. člena ZIZ.

6Pritožba zmotno meni, da odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna. Kot rečeno, je dolžnik v obravnavani zadevi prenehal obstajati z izbrisom iz sodnega registra na podlagi pravnomočno zaključenega stečajnega postopka, kar tudi za pritožbo ni sporno. Pravna oseba, ki preneha obstajati z izbrisom iz sodnega registra zaradi zaradi pravnomočno končanega stečajnega postopka, praviloma nima pravnih naslednikov. Da bi bilo v konkretnem primeru drugače, upnik v pritožbi niti ne zatrjuje. Predmetna izvršba se tako zaradi neodpravljive procesne pomanjkljivosti v zvezi s sposobnostjo biti stranka (prim. 80. in 81. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ne more več nadaljevati in je bila zato v neizpodbijani I. točki izreka sklepa pravilno ustavljena. Po določilu drugega odstavka 76. člena ZIZ v primeru, kadar sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb. Ker je sodišče prve stopnje izvršbo pravilno ustavilo, je posledično na podlagi citirane zakonske določbe pravilno odločilo tudi, da se razveljavi opravljeno izvršilno dejanje – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičninah, na katere je bila dovoljena izvršba zoper sedaj že izbrisanega stečajnega dolžnika.

7Ko je izvršba ustavljena, je zakonska posledica takšne ustavitve, da prenehajo učinkovati pravna (izvršilna) dejanja, ki so bila po zakonu v izvršilnem postopku opravljena, sodišče pa o tem odloči s sklepom (76. člen ZIZ), razen v primerih, ko zakon izrecno določa drugače, na primer dogovor strank med postopkom (drugi odstavek 43. člena ZIZ), neuspela prodaja nepremičnine (tretji in četrti odstavek 194. ZIZ). Kršitev teh pravil postopka pritožnik ne zatrjuje.

8Drugače je urejeno tudi v primeru, da se nad lastnikom začne stečajni postopek, vendar tam zaradi izvedbe načela koncentracije. Nepremičnina, pravilno: lastninska pravica na tej nepremičnini, ki je predmet predhodne izvršbe, se proda v stečajnem in ne izvršilnem postopku, četudi je obremenjena z zastavno pravico. Upnik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določilo drugega odstavka 280. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), po katerem v primeru, če je bil v stečajnem postopku opravljen preizkus terjatev, izvršilno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev po uradni dolžnosti preveri, ali je upnik v stečajnem postopku pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, pridobljeno v postopku izvršbe in zavarovanja, in glede na izid te preverbe odloči, ali ostane v veljavi ločitvena pravica, pridobljena v postopku izvršbe ali zavarovanja, ali ne. Uporaba te določbe pride namreč v poštev, ko je stečajni postopek proti pravni osebi še v teku, v konkretnem primeru pa je bil stečajni postopek nad dolžnikom že pravnomočno končan in je stečajni dolžnik prenehal obstajati. Zoper neobstoječega stečajnega dolžnika tako upnik zastavne pravice na konkretnih nepremičninah za poplačilo svoje terjatve ne more več uveljaviti. Upnik pa v pritožbi tudi ne trdi, da bi obstajala kakšna druga pravna situacija, ko bi upnik lahko zahteval uveljavitev zastavne pravice, pridobljene v predmetnem postopku izvršbe (poleg zgoraj navedenega – razlogi v 7. točki obrazložitve – na primer še situacija, če je tretji pridobil lastninsko pravico na stvari po zaznambi izvršbe vendar pred začetkom stečajnega postopka (ko torej nepremičnina v času začetka stečajnega postopka sploh ne bi spadala v stečajno maso stečajnega dolžnika).

9Pritožba tako ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10Odločitev o stroških temelji na petem odstavku 38. člena ZIZ.