VDSS Sodba Psp 28/2020

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke ... z dne 22. 11. 2018 in ... z dne 11. 10. 2018.

2Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče ni ugotovilo, da je brezposelna oseba brez kakršnih koli prejemkov in premoženja, ki bi mu omogočilo preživetje. Prav tako ne more plačati obveznega in ne prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Meni, da bi sodišče moralo upoštevati posamezne določbe Ustave republike Slovenije, Listine evropske unije o temeljnih pravicah, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropske socialne listine, ki jih tudi citira.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno porabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi.

5Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca št. ... z dne 22. 11. 2018, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo vloženo zoper prvo stopenjsko odločbo ... dne 11. 10. 2018. S slednjo odločbo je toženec tožniku naložil, da v roku 30 dni od vročitve odločbe plača neplačane prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje po stanju na dan 11. 10. 2018 v skupni višini 126,70 EUR, od tega 118,05 EUR glavnice in 8,65 EUR obresti na podračun Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

V tej zadevi je sporno, ali je tožnik dolžan tožencu plačati prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje oziroma vtoževani znesek, ki predstavlja neplačane prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje v skupni višini 126,70 EUR, od tega 118,05 EUR glavnice in 8,65 EUR zamudnih obresti po stanju dolga na dan 11. 10. 2018.

6Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik v obdobju od 3. 4. 2013 do 30. 6. 2018 prijavljen v obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi 20. točke I. odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami, v nadaljevanju ZZVZZ) kot oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje po eni izmed točk prvega odstavka 15. člena ZZVZZ in sam plačuje prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje (zavarovan na podlago 48). Toženec je po uradni dolžnosti začel postopek ugotavljanja neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in je na podlagi evidence, ki jo vodi, ugotovil, da tožnik ni poravnal zapadlih prispevkov v skupni višini 126,70 EUR.

7Pravno podlago za odločanje v tej zadevi predstavljajo določbe ZZVZZ. Po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ so zavarovanci po tem zakonu tudi osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje po eni izmed točk iz tega odstavka in si same plačujejo prispevke. Že iz 20. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ izhaja, da si ti zavarovanci sami plačujejo prispevke. Enako je določeno v četrti alineji 2. točke 48. člena ZZVZZ, ki določa, da si zavarovanci iz 20. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona sami plačujejo prispevke za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela. V skladu z drugo točko 11. člena zakona o prispevkih za socialno varnost (Ur. l. RS, št. 5/96 s spremembami, v nadaljevanju ZPSV) plačujejo zavarovanci iz 20. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ prispevek za obvezno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela po 5,96 stopnji. Na podlagi 4. člena ZPSV morajo zavezanci, ki nimajo plače, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje plačati do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.

8ZZVZZ v 58. členu določa, da se glede obračunavanja prispevkov, rokov za plačilo, izterjave prispevkov, vračilo preveč plačanih prispevkov, zamudnih obresti, odpisa zaradi neizterljivosti poroštva, zastaranja in kaznovanja, smiselno uporabljajo določbe posebnega zakona, ki ureja plačevanje prispevkov. Skladno z 59. členom ima zavod pristojnost glede nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov. Navedeni predpisi odkazujejo na uporabo Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 117/2006 s spremembami, v nadaljevanju ZDavP- 2). Skladno z drugo alinejo tretjega odstavka 3. člena se določbe omenjenega zakona nanašajo tudi na pobiranje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

9Glede na takšno pravno ureditev je pravna podlaga za izdajo odločbe o obveznosti plačila prispevka določena v 65. členu ZDavP-2, rok za plačilo prispevka pa je določen v 66. členu citiranega zakona, to je 30 dni od vročitve odločbe. Glede na navedeno ob upoštevanju, da je bil tožnik vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, z vključitvijo v obvezno zavarovanje po 15. členu tega zakona pa nastopi tudi obveznost plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, je tožnik dolžan plačati prispevke za to zavarovanje, kot je bilo odločeno z izpodbijanima odločbama.

10Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec pravilno ugotovil tako zavezanca za plačilo in tudi znesek, toženec pa je imel tudi podlago za izdajo odločbe o obveznosti plačila prispevka v 65. in 66. členu ZDavP-2. Že sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno poudarilo, da Ustava v 51. členu določa, da ima vsakdo pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Tako ZZVZZ določa krog oseb, ki so vključene v obvezno zavarovanje in pravice, ki zavarovani osebi gredo in obveznosti zavarovane osebe, med katere sodi tudi plačilo prispevkov. Ne dajejo pa neposrednih pravic mednarodni akti, na katere se tožnik sklicuje tudi v pritožbi. Zato neutemeljeno uveljavlja, da bi sodišče moralo pri odločitvi upoštevati mednarodne pravne akte. Ostale pritožbene navedbe, da sodišče ni ugotovilo, da je brezposelna oseba, brez vsakršnih prejemkov in premoženja in drugo, za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne. Zato se pritožbeno sodišče do njih ni posebej opredeljevalo.

11Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče na temelju 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 22. 11. 2018 in št. ... z dne 11. 10. 2018, pravilno zavrnilo.