VSRS Sklep II DoR 667/2019

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo plačilo zneska 200.000,00 EUR z zakonskim zamudnimi obrestmi od 23. 7. 2013 dalje do plačila tožnikom v roku 15 dni (I. točka izreka), višji tožbeni zahtevek po tožbi v obrestnem delu pa je zavrnilo (II. točka izreka). Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, s katerim je toženec zahteval: ugotovitev, da je v celoti izpolnil dogovor med pravdnima strankama glede prenosa poslovnega deleža 51 % družbe A., d. o. o., iz Beograda, mat. št. ... (v nadaljevanju beograjska družba), ki je bil ob sklenitvi dogovora v njegovi lasti, in sicer, da je dogovor med pravdnima strankama izpolnil tako, da je na podlagi dogovora med njima svoj poslovni delež v beograjski družbi z izstopom na podlagi izstopne izjave družbenika iz družbe prenesel na beograjsko družbo, zato da bi se v nadaljevanju lahko opravil prenos tega poslovnega deleža na tožečo stranko (III.1 točka izreka); plačilo zneska 170.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje do plačila v roku 15 dni (III.3 točka izreka) in povrnitev pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III.3 točka izreka). Odločilo je, da je toženec dolžan v roku 15 dni plačati tožnikom njihove pravdne stroške v znesku 11.682,28 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v III.1 točki izreka razveljavilo, nasprotno tožbo glede zahtevka na ugotovitev izpolnitve dogovora med pravdnima strankama pa zavrglo. V preostalem je toženčevo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdilo. Odločilo je, da pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

3Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženec. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali se glede na konkreten primer šteje za pravilno izpolnitev denarne obveznosti (kupnine) po 280. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), če je dolžnik (kupec), brez posebnega dogovora kupnino izročil tretji osebi, ki za sprejem kupnine ni imela posebnega pooblastila, upnik pa naknadno takšnega sprejema ni odobril? 2) Ali je pravilna opredelitev kraja izpolnitve denarne obveznosti upniku (prinosnine) kot fizični osebi sedež gospodarske družbe, katere družbenik je bil upnik, čeprav materialni zakonski predpis OZ v 294. členu opredeljuje upnikovo prebivališče kot tisti kraj, kjer mora dolžnik opraviti svojo izpolnitev denarne obveznosti? 3) Ali je sodišče v konkretni zadevi kršilo določbe postopka, ker se ni opredelilo do vprašanja, ali je tožnik pri izročitvi kupnine ravnal z ustrezno skrbnostjo? 4) Ali je v konkretnem primeru pritožbeno sodišče pravilno sledilo trditvenemu in dokaznemu bremenu ter standardu dokazanosti oziroma „prepričanja“ (8. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), ko je štelo kot dokazano pravno relevantno dejstvo izročitve kupnine? 5) Ali je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje pri oceni, ali je tožnik 3. 12. 2009 v prostore Arcadia svetila, d. o. o., v Ljubljani prinesel kupnino, ni zadostno ugotovilo dejanskega stanja oziroma ali je obrazložitev sodišča druge stopnje v tem delu zadostila standardu obrazloženosti sodne odločbe iz 22. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS) in pravici do pravnega sredstva iz 25. člena URS? 6) Ali je za presojanje v konkretnem primeru sodišče pravilno uporabilo pravo Republike Slovenije, če je predmet pogodbe o prenosu poslovnega deleža poslovni delež gospodarske družbe, ki je ustanovljena v Republiki Srbiji? Uveljavlja odstop od sodne prakse in se sklicuje na zadeve Vrhovnega sodišča II Ips 551/94, II Ips 41/2017, II Ips 144/2015, II Ips 47/2008, II Ips 890/2006 in odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1096/2013, I Cp 3393/2014 in II Cpg 825/2017.

4Predlog ni utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v toženčevem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je njegov predlog zavrnilo (367.c člen ZPP). Toženec, ki s predlogom ni uspel, sam krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

6Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenim v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).