VSM Sklep I Cp 251/2020

I. Pritožbam se ugodi, izpodbijana zamudna sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno zamudno sodbo ugodilo zahtevku tožeče stranke (v nadaljevanju tožnika), da ugotovi neveljavnost vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini ID znak parcela 626 na drugo toženo stranko (v nadaljevanju drugega toženca) in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisa tako, da se izbriše lastninska pravica, vknjižena v korist drugega toženca in se znova vpiše lastninska pravica v korist prve tožene stranke (v nadaljevanju prve toženke - I. točka izreka) ter da je prva toženka dolžna izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim dovoljuje vknjižbo lastninske pravice na navedeni nepremičnini v korist tožnika, do celote (II. točka izreka). Odločilo je še, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom, če jih bo tožnik pravočasno priglasil (III. točka izreka).

2Prva toženka in drugi toženec sta zoper navedeno zamudno sodbo pravočasno vložila sicer ločeni pritožbi, ki pa sta v bistvenem enaki. Uveljavljata pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Navajata, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno nepravilna, ker je prva toženka dne 23. 1. 2018 odstopila od kupoprodajne pogodbe zaradi tožnikove neizpolnitve obveznosti plačila kupnine. Posledično prva toženka v skladu s 111. členom Obligacijskega zakonika ni več dolžna izdati zemljiškoknjižnega dovolila tožniku, le-ta pa tudi ni izbrisni upravičenec v smislu 243. člena Zakona o zemljiški knjigi. Z odstopom prve toženke od sklenjene prodajne pogodbe je namreč tožnik izgubil kakršnokoli obligacijsko pravico, ki bi jo na tej podlagi imel, zato ta ne more biti kršena s sporno vknjižbo. Izpodbijata zaključek sodišča prve stopnje, da so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, ter v tej zvezi uveljavljata kršitev po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev pravice do poštenega sojenja po 6. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Navajata, da je sodišče prve stopnje nepravilno štelo, da je bila tožba tožencema pravilno vročena v odgovor, saj le-te nobeden od njiju naj ne bi prejel. Osebna vročitev prvi toženki v skladu s 142. členom ZPP sploh ni bila poskušana, saj ji pošta ne vroča sodnih pisanj osebno, temveč v izpostavljeni predalčnik, ki je od njenega doma oddaljen 4 kilometre, pri čemer pa tožbe ni prejela niti v ta predalčnik. Podpis na vročilnici z dne 13. 9. 2019, ki naj bi izkazoval, da je drugi toženec prejel tožbo v odgovor, ni njegov, ker je bil sam v obdobju od 9. 9. do 17. 9. 2019 na službeni poti v ZRN, ter sodnega pisanja sploh ni prejel. V dokaz svojih navedb prilaga kopijo potnega naloga z obračunom z dne 18. 9. 2019 in predlaga, da se izvede dokaz z izvedencem grafologom, ki bo potrdil, da podpis na vročilnici z dne 13. 9. 2019 ni njegov. V tej zvezi se pritožnika sklicujeta še na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Aždajić proti Sloveniji. Po pritožbenih navedbah tudi utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek in jih povzema sodišče v razlogih sodbe, pa so v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik. Iz sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 4/2019 z dne 25. 4. 2019 namreč izhaja, da tožnik zaradi odstopa prve toženke od pogodbe nima več nobenih upravičenj, kar pa je sodišče prve stopnje ob izdaji zamudne sodbe prezrlo. Predlagata razveljavitev izpodbijane zamudne sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ter priglašata vsak svoje pritožbene stroške.

3Tožnik je odgovoril na obe pritožbi; predlaga njuno zavrnitev in priglaša stroške.

4Pritožbi sta utemeljeni.

5V skladu s 350. členom ZPP preizkusi pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6Temeljni pogoj za izdajo zamudne sodbe je, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je na podlagi vročilnic v spisu ugotovilo, da je ta pogoj izpolnjen, ker je bila tožba prvi toženki vročena s fikcijo vročitve dne 28. 9. 2019, drugemu tožencu pa osebno dne 13. 9. 2019.

7Tožba se v skladu s prvim odstavkom 142. člena ZP vroča osebno stranki. Če vročitev po 140. členu ZPP¹ ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti (tretji odstavek 142. člena ZPP²). Vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne, oziroma s potekom tega roka, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču (četrti odstavek 142. člena ZPP³). Vročilnica (potrdilo o vročitvi) je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP⁴). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je javna listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP⁵), vendar pa je to mogoče samo z določnimi in z dokazi podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost⁶.

8Iz vročilnice, pripete k list. št. 21 spisa, je razvidno, da pisanja (tožbe s prilogami in poziva, naj odgovori na tožbo) ob poskusu vročitve ni bilo mogoče vročiti niti prvi toženki kot naslovnici niti odraslemu članu gospodinjstva, zato je vročevalec dne 13. 9. 2019 pustil v njenem hišnem predalčniku obvestilo o prispelem pismu, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem ga mora prva toženka dvigniti. Ker pisanja v roku 15 dni ni dvignila, ji je bilo to dne 30. 9. 2019 puščeno v hišnem predalčniku.

9Glede na zgoraj navedena določila ZPP ne razlikuje med hišnim in izpostavljenim predalčnikom⁷ in je vročitev s fikcijo po določbi 142. člena ZPP veljavna tudi, če sta obvestilo in pisanje puščena v izpostavljenem predalčniku. Z navedbami, da ji pošta pušča pisanja v izpostavljenem predalčniku 4 km od njenega doma, pritožba tako ne more uspeti, čeprav je vročevalec na vročilnici napačno označil hišni namesto izpostavljenega predalčnika. S splošnimi in dokazno nepodprtimi navedbami, da ji pošta kljub zakonski dolžnosti sodnih pisanj ne vroča osebno oziroma da v predmetni zadevi ni bilo poskusa osebne vročitve v njenem stanovanju ter da ji pisanje ni bilo puščeno v izpostavljenem predalčniku, po mnenju pritožbenega sodišča prva toženka tudi ni zmogla bremena, da s konkretnimi in z dokazi podprtimi trditvami izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice ter s tem zaključek sodišča prve stopnje, da ji je bila tožba pravilno vročena v odgovor. Sodna praksa ESČP, na katero se sklicujeta pritožbi, v predmetni zadevi ni relevantna, saj je šlo v zadevi Aždajić proti Sloveniji za vročanje s fikcijo vročitve v času strankine daljše odsotnosti.

10Drugi toženec v pritožbi prav tako navaja, da mu tožba ni bila vročena v odgovor. Podpis na vročilnici z dne 13. 9. 2019⁸ naj ne bi bil njegov⁹, ker je bil v obdobju od 9. 9. do 17. 9. 2019 na službeni poti, za kar ponuja tudi dokaze (priložil je kopijo potnega naloga z obračunom z dne 18. 9. 2019 in predlagal dokaz z izvedencem grafologom). S tem je vzbudil dvom v pravilnost zaključka izpodbijane sodbe, da mu je bila tožba pravilno vročena. Zaključek glede pravilnosti vročitve tožbe drugemu tožencu in s tem pogoja iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP bo mogoč šele po izvedbi dokaznega postopka.

11Če tožba ni bila pravilno vročena drugemu tožencu v odgovor, mu jo bo potrebno vročiti, kar pa lahko stori le sodišče prve stopnje. Razveljavitev zamudne sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje je nujna, ker pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera sámo ne more odpraviti ugotovljene kršitve postopka in dopolniti postopka, hkrati pa zaradi vrnitve zadeve v ponovno odločanje nobena od strank ne bo utrpela hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (primerjaj prvi in drugi odstavek 354. člena ZPP). Ker sta zahtevka povezana (toženca sta nujna sospornika) in prvi toženki ni mogoče naložiti izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila brez da se ugodi zahtevku po izbrisni tožbi, je bilo potrebno razveljaviti izpodbijano zamudno sodbo v celoti.

12V novem sojenju naj sodišče prve stopnje ob upoštevanju navedb in dokazov, ki sta jih pravdni stranki podali v pritožbenem postopku, presodi, ali je bila tožba drugemu tožencu pravilno vročena v odgovor. Če bo sodišče ugotovilo, da vročitev tožbe drugemu tožencu ni bila pravilna, mu jo bo moralo vročiti v skladu z določbami ZPP, sicer pa bo moralo ponovno odločiti na podlagi 318. člena ZPP. Glede na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče še dodaja, da pritožbeni očitek o nesklepčnosti tožbe sicer ni obrazložen, vendar je ob preizkusu po uradni dolžnosti ugotoviti, da je neutemeljen. Pritožbena graja, da so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, pa je prav tako neutemeljena. V sklepu II Ips 4/2019 z dne 25. 4. 2019, na katerega se sklicujeta pritožbi, se namreč Vrhovno sodišče RS ni ukvarjalo z vprašanjem odstopa prve toženke od pogodbe s tožnikom, temveč je le povzelo navedbe drugega toženca (tam tožnika) o tem ter napotilo sodišče prve stopnje, da jih naj v novem sojenju upošteva. Poleg tega tožba v obravnavani zadevi o tem dejstvu nima navedb, zato tudi zatrjevanega nasprotja z dokazi ne more biti.¹⁰

13Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK:

1Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP). Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP). Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP). Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP).

2Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 357.a člena ZPP).

3O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije (tretji odstavek 357.a člena ZPP).

¹ Če se tisti, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, se pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti.Če se vroča pisanje na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroči, pa tega ni najti tam oziroma se nahaja na delovnem mestu, do katerega vročevalci zaradi organiziranosti delovnega procesa nimajo dostopa, se vroči pisanje osebi, pooblaščeni za sprejemanje pošte, ki je pisanje dolžna sprejeti, ali osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, če v to privoli.Če se naslovnik, ki stanuje v nastanitvenem objektu, namenjenem skupinski nastanitvi ali izvajanju dejavnosti, ki vključuje 24-urno bivanje (na primer dijaški ali študentski domovi, domovi za ostarele, samski domovi, socialno-varstveni zavodi, bolnišnice) ne najde v takem objektu, in tudi nima samostojnega poštnega predalčnika na tem naslovu, se pisanje vroči osebi, ki je v tem objektu pooblaščena za sprejemanje pošte za stanovalce.Izročitev pisanja drugi osebi ni dovoljena, če je ta udeležena v pravdi kot nasprotnik tistega, ki naj se mu pisanje vroči.
² Če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše.
³ Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Namesto naslovnika lahko pisanje dvigne oseba, ki jo je naslovnik na pošti pooblastil kot pooblaščenca za dvig pisanj, če je pooblastilo deponirano na pošti in se ta oseba na pošti identificira z osebnim dokumentom s fotografijo. Ta oseba na vročilnici poleg svojega podpisa pripiše besedi »po pooblastilu«. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.
⁴ Listina v fizični in elektronski obliki, ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti, in listina, ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost, družba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila, ki ji je poverjeno z zakonom (javna listina), dokazujeta resničnost tistega, kar se v njiju potrjuje ali določa.
⁵ Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.
⁶ Primerjaj VSL Sodba II Cp 2359/2018 z dne 13.03.2019.
⁷ Izpostavljeni predalčnik je izjema pri izvajanju univerzalne poštne storitve, pogoje za namesti tev določa Splošni akt o izjemah pri izvajanju univerzalne poštne storitve.
⁸ Vročilnica pripeta k list. št. 19 spisa.
⁹ Na vročilnici tudi ni nobene zaznambe, da bi bilo pisanje izročeno komu drugemu oziroma da prejemnik ni naslovnik.
¹⁰ Tako tudi J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 125.