VSK Sklep Cpg 1/2020

I. Pritožbi subjekta vpisa se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se pritožba upnika zoper sklep registrskega organa Okrožnega sodišča v Kopru o ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku (Srg 2019/42579 z dne 28.10.2019) zavrne kot neutemeljena in se potrdi omenjeni sklep registrskega organa Okrožnega sodišča v Kopru Srg 2019/42579 z dne 28.10.2019.

II. Vsak udeleženec plača sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo pritožbi upnika tako, da je razveljavilo sklep o ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra Srg 2019/42579 z dne 28.10.2019 in sklep o vpisu skupščinskega sklepa o prenehanju subjekta vpisa po skrajšanem postopku v sodni register Srg 2019/39552 z dne 7.10.2019.

2Zoper ta sklep se je pritožil subjekt vpisa in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne pritožbo upnika zoper sklep Srg 2019/39552 z dne 28.10.2019. Subjekt vpisa v pritožbi opozarja na sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 410/2014, ki obravnava soroden primer kot je primer v predmetni zadevi. Poleg tega subjekt vpisa opozarja tudi na določbo drugega odstavka 425. člena ZGD, po kateri lahko upniki uveljavljajo terjatve do družbenikov, ki so dali izjavo o prevzemu preostalih obveznosti družbe. Zgolj dejstvo, da subjekt vpisa preneha, zato avtomatično ne pomeni, da bodo upniki oškodovani, pri čemer sodišče prve stopnje tega sploh ne ugotavlja. Sodišče v tej zvezi ne navaja, da bi bili upniki lahko oškodovani.

3Upnik je po svojem pooblaščencu podal odgovor na pritožbo in predlagal pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

4Pritožba subjekta vpisa je utemeljena.

5Družba lahko preneha tudi po volji njenih družbenikov. Če družba preneha z voljo družbenikov, morajo družbeniki sprejeti o tem sklep s potrebno kvalificirano večino (druga alineja prvega odstavka 402. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1, enako druga alineja prvega odstavka 521. člena ZGD-1). Nato sledi izpeljava prostovoljnega likvidacijskega postopka, ki je namenjen predvsem temu, da se zavarujejo interesi upnikov (členi od 402 do 424 ZGD-1). Prenehanje po skrajšanem postopku (členi od 425 do 429 ZGD-1) pa je izjemna oblika prenehanja družbe, ki sicer temelji na enakih načelih kot redno prenehanje družbe, vendar se likvidacijski postopek nadomesti z izjavo vseh družbenikov, da bodo osebno poravnali obveznosti družbe upnikom, če se ti pojavijo po izbrisu družbe iz registra. Zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku lahko vložijo družbeniki, upniki ali pristojni organ ugovor, katerega materialnopravni pomen je v tem, da z njim opozorijo registrsko sodišče, da trditve družbenikov v sklepu o prenehanju niso resnične: ker na primer niso poplačane vse obveznosti; ali pa, ker je izjava družbenikov sicer resnična, vendar pa družbeniki nimajo nobenega premoženja in je zaradi tega njihov prevzem dolga lahko (z vidika varstva interesov upnikov) sporen (428. člen ZGD v zvezi s 426. in 427. členom ZGD-1).

6Če ugovor ni vložen ali ga registrski organ zavrne, izda registrski organ sklep o izbrisu družbe iz registra in ga objavi. Proti temu sklepu je dovoljena pritožba v 15-ih dneh od dneva objave (prvi odstavek 429. člena ZGD-1). Pritožbo lahko vloži vsak, ki ima pravni interes (prvi odstavek 36. člena Zakona o sodnem registru - ZSReg). Nobenega dvoma ni, da upnik družbe ima pravni interes do vložitve pritožbe, pri čemer ni pomembno, ali je pred tem vložil tudi ugovor po prvem odstavku 428. člena ZGD-1 ali ne. Pravni interes pa lahko upnik izkaže le tako, da poda procesno gradivo o tem, da ima zoper družbo konkretno določeno terjatev.

7Iz tega izhaja, da so pritožbene novote v konkretnem sodnem registrskem postopku dovoljene in da upniku sploh ni treba navajati opravičljivih razlogov, zakaj jih brez svoje krivde ni mogel navesti v zakonsko določenem 15-dnevnem roku za ugovor. Smiselna uporaba določbe prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) namreč po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem sodnem registrskem postopku ne pride v poštev, upoštevaje ob tem tudi določbo drugega odstavka 37. člena ZSReg, po kateri se v pritožbi navedena nova dejstva in priloženi novi dokazi štejejo tudi kot predlog za nadomestitev sklepa. Prehodna nevložitev ugovora (ali njegovo zavrženje) po oceni pritožbenega sodišča torej ne omejuje pritožbenih navedb udeležencev v pritožbenem postopku zoper sklep o izbrisu družbe iz registra po prvem odstavku 429. člena ZGD-1¹.

8Po drugem odstavku 425. člena ZGD-1 so zavarovani tisti upniki družbe, ki uveljavljajo svoje terjatve do družbenikov, ki so dali izjavo iz prvega odstavka 425. člena ZGD-1. Pri prenehanju družbe po skrajšanem postopku je treba imeti ves čas pred očmi, da se likvidacijski postopek nadomesti z izjavo vseh družbenikov, da bodo osebno poravnali obveznosti družbe upnikom, če se ti pojavijo po izbrisu družbe iz registra. Prav zaradi tega mora upnik v registrskem postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku (v ugovornem postopku proti sklepu o prenehanju ali pritožbenem postopku zoper sklep o izbrisu družbe iz registra) dokazati ne le, da je njegov ugovor (oziroma pritožba) utemeljen (na primer, da ima družba dolgove), temveč tudi, da bi bili z izbrisom družbe iz registra oškodovani upniki (ker so na primer družbeniki, ki so prevzeli dolgove družbe, insolventni, brez premoženja, ipd.). Takšno pravno stališče jasno in nedvoumno izhaja iz določbe drugega odstavka 428. člena ZGD-1, na kar upravičeno opozarja obravnavana pritožba subjekta vpisa. V tej zvezi pa upnik v pritožbi zoper sklep o izbrisu družbe iz registra ni podal nobenih pravno pomembnih navedb, upoštevaje ob tem, da sta družbenika subjekta vpisa po drugi strani podala izjavi o prevzemu preostalih obveznosti (in eventualnega premoženja) družbe (tretji odstavek 425. člena ZGD-1). To pa pomeni, da so upniki tudi v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra ustrezno zavarovani, saj lahko uveljavljajo terjatve do družbenikov, ki so dali izjavo iz prvega odstavka 425. člena ZGD-1, in sicer v dveh letih po objavi izbrisa družbe iz registra (drugi odstavek 425. člena ZGD-1). Registrsko sodišče v izpodbijanem sklepu zgolj na splošno sklepa (po principu verjetnosti), da bi izbris družbe iz registra lahko imel za posledico tudi oškodovanje upnikov, kar pa po oceni pritožbenega sodišča ne zadošča za ugotovitev, da bi bili v konkretni zadevi zaradi izbrisa družbe iz registra dejansko oškodovani njeni upniki.

9Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi subjekta vpisa ugodilo ter spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo pritožbo upnika zoper sklep sodišča prve stopnje o ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra Srg 2019/42579 z dne 28.10.2019. To pa pomeni, da ostajata v veljavi sklep o vpisu skupščinskega sklepa o prenehanju subjekta vpisa po skrajšanem postopku v sodni register, Srg 2019/39552 z dne 7.10.2019 ter sklep o ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra, Srg 2019/42579 z dne 28.10.2019. Po prejemu tega sklepa višjega sodišča bo moralo sodišče prve stopnje subjekt vpisa izbrisati iz sodnega registra.

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 18. člena ZSReg.

¹ V tej zvezi je pravno stališče pritožbenega sodišča drugačno od stališča, ki ga zastopa odločba VSL sklep IV Cpg 410/2014, ki po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja ustaljene sodne prakse.